In all the high places

Ravno računam, kolk hotelov sem videla v življenju. Če odštejem tistega, kjer smo imeli v osnovni šoli šolo v naravi, jih ostane mogoče ... hja ... očitno bom morala tole drugač zastavit ... ostanejo mogoče trije. Nekak nimam prav širokega znanja o tej tematiki, pojma nimam, kaj lahko od hotelov (razen postle) pričakujem in kaj me lahko tam doleti. In pol ne pričakujem ničesar in me vse preseneti.

Moj hotel ... dovoz ima po hribčku navzgor (zdajle, ko sem to napisala, mi je končno postalo jasno, zakaj se moram, če pridem z zadnje strani, najprej vozit po petih štengah navzgor, preden pridem do main lobby, ki je v pritličju) in ko taksist ustavi pred vrati, te poberejo iz avta skupaj s kufri in postavijo na tepih pred glavni vhod. Potem začneš napenjat mišice, da boš svoj kufer odrolal noter, pa te samo čudno gledajo in govorijo nononono. Kufer pridejo iskat z vozkom in ga odrolajo nekam noter, tebe pa pošljejo na čekin. Brez vozka. Je treba kar noge premikat. Na tem mestu te mal začne skrbet, da kufra ne boš nikol več videl (uboge moje gate čist same samcate v tuji deželi) in ravno, ko te začne grabit panika, ti prinesejo kartonček s številko, ki ga lahko zamenjaš nazaj za svoj kufer. Ok, gut, naj vam bo. Saj nisem resno mislila, da mi boste drpnili kufer. Saj sem se samo hecala.

Pred recepcijo nagaziš na hordo čehov/slovakov/kaj jaz vem kakšne evropske drhali, ki se mora ravno takrat spravit delat check out, ko bi ti rad prijazno izsilil check in štir ure preden lahko delaš check in. Mal te mine volja do življenja, počiš se v prvi zic in čakaš, da se gužva spuca. Potem se z nedolžnim izrazom na obrazu spraviš do pulta in razložiš, da bi ti sobo in da te tišči spat, ker ... in oni ja seveda, samo moment, da pogledamo, če je že kakšna frej. In zato sem pol ure prej matrala svoje možgane z izbiro izgovora, zakaj jaz nujno rabim sobo tolk prej? Kar mal opeharjeno sem se počutila. Sobo dobiš po hitrem postopku, tvoj kufer te samodejno najde nekje na poti do sobe (un striček je imel pomojem nalogo gledat, da se ne zvrnem v horizontalo, preden dosežem postlo, ker sta bla s kufrom ob meni še preden sem dobro stlačila pasoš nazaj v rukzak), oba skupaj dostavijo pred vrata, kjer dobiš hitre inštrukcije iz odklepanja vrat, prižiganja luči (vse na plastik fantastik), kuhanja čaja in uporabe telefona in pol si on your own.

A hočte videt mojo sobo? :)



This da bed. King sajz. Lahko se stegnem po dolgem al pa počez. Če se uležem počez in dam roke nad glavo, na eni strani glih komaj bingljam čez rob z nohtom na najdaljšem prstiču, na drugi strani mi pa podplatki še ne gledajo čez rob. Ok, je res, da nisem košarkaške velikosti. Ampak postla je vseen za dva in še za psa pa za mačka.



Delovna miza, TV, grelec za vodo in vsa oprema za delat čaj in kavo. Plus nekaj moje šare.



Od tegale se bo pa verjetno komu milo storilo. Pogled iz sobe v kopalnico. Temu se menda reče open concept bathroom. Takoj za premičnimi vrati je banja iz katere se da gledat TV. Zraven je umivalnik, naprej je tuš kabina in na koncu je skret. Če vas ne moti, da so čez cesto stolpnice, lahko iz banje gledate tudi ven, ker je cela zunanja sobna stena steklena.



Špegel z umivalnikom, tisto levo zgoraj je mali špegel, v katerem lahko opazuješ svoje mozolje v nadnaravni velikosti, v levem predalu je fen, levo na pultu papirnati robci, poleg tega je pa tolk brisač, da ne vem, kam bi z njimi. Od povsod bingljajo. Desno je vse, kar nezahteven uporabnik kopalnice rabi za osebno higieno. Dve zobni ščetki, krema za obraz, gel za kopanje, dve kapi za tuširat, palčke za ušesa, vrečke za vložke, komplet za britje, šampon in conditioner sta pa v tuš kabini. Zakva že sem te stvari s sabo vlačila? Ok, zobna ščetka je recimo opravičljiva, ampak jaz mam s sabo tud palčke za ušesa :)



Skret kot skret. Razen tistega mini tuška levo. Tole je moderno-tradicionalen azijski skret. Običajno imajo namreč čučavac s šlaufom, v kao bolj kultiviranih placih so pa prešaltali na školjko s šlaufom in skret papirjem. Let me just say - kombinacija je genialna. To bi moral pri nas tud imet. Tud splakovanje je posebno. V skretu je stalno voda, kot pri nas. Ko potegneš vodo, pa vsebino školjke najprej pozauga via nepovrat, potem pa skoz isto luknjo nazaj priteče prozorna voda (čista itak ni). Kadar je s kanalizacijo kakšen mini problem, al pa preveč ljudi naenkrat čepi na školjki, se lahk zgodi, da stvar samo na pol požre pošiljko, potem pa namesto vode nazaj privleče cel oplemeniten paket :) No pa ni panike. Najkasneje v tretjem poskusu al pa po mal pavze gre vse tja, kamor je namenjeno.



Tole so pa moje stvari. Do včeraj so stale na golem kamnu, ker ... majo da stojijo na golem kamnu, saj jih ne zebe v rit. Potem sem pa včeraj popoldan prišla z mojega biznis appointmenta nazaj v sobo in nisem mogla verjet, da sobarica ni postlala samo moje postle, ampak je postlala tudi mojemu kolodontu in deodorantu. Dva dni se že režim zarad tega. Zraven pa mene zebe v rit, ker mi vedno prižgejo klimo, ki jo jaz prizadevno ugašam.

Prvi dan so mi razložili, da so ustekleničena voda in čajčki in kava complimentary. Že tega sem bila zlo vesela, ker mi ni treba vsako jutro hodit ven na čaj, potem so mi pa isto popoldne privlekli še tole.



Vse complimentary (my favourite word!). Dve dodatni flaši vode, ena coca cola, ena coca cola light, ena perrier bottled water, eni piškoti iz hotelske štacunce, v škatlah je pa



in



Tole spodaj je tisto sadje, za katerega nisem vedela, kaj naj guglam. Potem sem guglala kar tropsko sadje in sem ga kmalu našla. Dragon fruit.



Najboljši iz hladilnika. Dva dni sem ga ujčkala v sobnem baru, ker mi ga je blo škoda prehitro pojest. Je bil le zadnji predstavnik complimentary sadja. No danes pa pridem zvečer nazaj v sobo in sem imela na tleh novo košaro z mašno in nov krožnik sadja. Prva stvar, ki sem jo naredila potem, ko sem se sezula in preoblekla - nož v roke in masaker nad dragon fruitom.



Men je tle ves futer po vrsti všeč. Me prav zanima, kolk časa bo to še z mašno in complimentary. Tiste stvari iz bara imajo namreč zraven cenik, tko da mi je jasno, da me bodo obrali ko cigani, če se tistega pritaknem. Ampak zakaj naj se tistega pritaknem, če mi pa vlačijo gor jabka, karambole in ostalo eksotiko? Pomojem bodo moral mal premislit svojo taktiko, drugač ne bodo na mini baru nikol nič zaslužil.

Aja. Za lepši dan dobim pa še tole



(čokoladica na povštru) in tole



Kul, tale Malezija.

PS - high speed internet my ass. Tričetrt ure že nalagam telih par ušivih slik :)