ponedeljek, 1. januar 2007

Naaaaslednji

Tud mene je prijelo, da bi napisala A Year in Review. Lepo strukturirano, z obrazložitvami in z obveznim and the Oscar goes to ... Za ene deset sekund. Potem sem se spomnila, da sem bila prvega pol leta zaposlena z reševanjem same sebe iz močvirja svojih razsutih romantičnih iluzij, druge pol leta sem se pa poskušala sprijaznit s tem, da ima moj pes hitro napredujočo obliko raka. A sploh hočem še mislit na te stvari? Nočem. Hočem se delat, da se nič od tega ni zgodilo in da se letos ne bo nobena od teh stvari nadaljevala. Če ne znam z vrha možganov na hitro potegnit nobene zares lepe stvari, potem si leto ne zasluži rekviema.

Saj so, seveda so. Lepi fragmenti, fantastično popolne ure, dotiki, ki jih bo nemogoče pozabit ... ampak gledano z aviona je pa vse ena sama sivina, sem in tja prepredena s kakšno zvezdo. Med enim in drugim zlatim zrnom je preveč časa. Ko se postaviš k enemu, komaj še vidiš sij drugega. Za lanskim letom v glavnem ne bomo jokal. Še posebej zato ne, ker je v pogon spravilo gnile stvari, ki se bodo zavlekle v letos.

A ne pravijo, da boš tisto, kar delaš na prvi dan novega leta, počel celo leto?

Grem jaz česat svojega psa.

9 komentarjev:

Anonimni pravi ...

sweet :)

moja je pa rekla, da ker sma v posteljo z nogavicami prinesle (slucajno, seveda) pesek s plaže, da bo kao poletje prej prišlo. yay! rejoyce! :D

Anonimni pravi ...

So sad. Can I adopt you ? :)

ursa pravi ...

Jah. Lajf, a ne (in to naj bi mi bla neka tolažba :))

Za posvojitve se pa postavite na okence številka trinajst. S sabo prinesite potrdilo o opravljenem testu iz zavijanja ljudi v vato in dokazilo o finančni in fizični sposobnosti strežbe odspred, odzad in od strani. Prednost bodo imele osebe, ki znajo brat želje iz oči :)

Umm? Zakva bi kdo pravzaprav hotel posvojit eno trmasto in samosvojo kokoš, ki niti zlatih jajc ne nese?

adj. pravi ...

Koledar je itak en velik nateg.
In te bedne racionalne stvari: analize, zaključki, sklepi... ježeš! komaj čakam, da si nadanem nov jarem!

Posvojiti? Če je pa sama svoja.

Anonimni pravi ...

Čist offtopic, samo morm pohvalit izgled tvojega bloga. I like green!

ursa pravi ...

Bedne racionalne stvari kot so analize, so meni načeloma čist všeč (zažagan matematik.press), ampak pri koledarsko sproženih se obvezno do kolen pogreznem v karamelo preživetih emocij in me mine delat zaključke in sklepe še preden zvozim prvi ovinek.

Analizirat lepljivo viskozno brozgo? Nah. Saj je itak kislo :)

Cyb3r - zelenilo je tud meni najljubše in sem bla nad tvojim navdušena že takrat, ko je bilo staro mogoče kakšne pol dneva (sem zganjala fovšarijo nad tistimi krogci, ki so točno pravih odtenkov za na črno podlago).

Anonimni pravi ...

Delo, 5.januar, stran 25 -
Si videla svoj zapis?

Ruth* pravi ...

Življenje je v sami esenci lepo. S tem se tolažim - v zadnji fazi zanikanja vsega pomembnega in malo manj pomembnega. Na to, da mi psi umirajo sem se nekako sprijaznila in se ne nevezujem na njih toliko, čeprav zdajšnji izgleda kot plišasti medvedek, pa ne le zaradi mehke dlake, ampak tudi zaradi nešteto šivov, ki si jih je priboril v vojni rezervi (beri: spravi se na 20kg težjega sosedovega "psička"). Kar pa se tiče razočaranja - v njem sem doma. In sedaj čakam, da se ponovno kaj takega zgodi, ker mi je prelepo, tako v vsakdanjem življenju kot tudi v intimnem. One has to go :/

ursa pravi ...

Heee ... madona, res je v cajtengu :)

Pa glih včeraj sem se usajala nad ubogo slovnico in kvaliteto sestavkov v sobotni, zdaj pa mam.