nedelja, 14. januar 2007

Smisel življenja

Petek. Imeli smo dve uri časa za kosilo, ker muslimani ob petkih hodijo molit in se jim da zadost časa, da pridejo do tja, kjer molijo in nazaj, ostali pa pač tisti cajt bluzimo okol. Malezija je muslimanska država, ki ima en kup "ostalih". Temu primerno je tud število templjev in podobnih svetih placov, ki jim večinoma ne znam na prvi pogled določit, h kateri veri spadajo. Ampak glavno je, da na račun muslimanov vsi dobimo voljno in se gre lahko ... JEST!

Moja na novo pridobljena kolegica je kitajskega rodu in vere in ji ni treba hodit molit po urniku, oziroma moli, ko se ji zdi. Poleg tega je domačinka in pozna vse najboljše (in najslabše) place v KL. Mahnili sva jo v KLCC, kjer je tisti najbolj fensi nakupovalni center v KL, ki ima v zgornjem nadstropju skoraj same restavracije. Tam je tudi ena najbolj priljubljenih kitajskih restavracij Madam Kwan's, kjer je vedno vrsta. A zakaj je vedno vrsta?



Tole je mega dobro in stane manj kot štir evre in pol. Izdaja na sliki je že mal načeta, ker sem bla res zlo lačna. Kura je marinirana v bogve čem in zapečena tko, da koža hrusta, riža je za dve osebi in je ena mešanica treh rižev z različnimi okusi, pod kuro je pol trdo kuhanega jajca, šajba paradajza in šajba kumare, levo so rakci s čebulo v enem kislem zosu in desno je na trakce natrgana govedina v pekoči omakci. Na vilicah je prebegla vsebina z drugega talarja:



Slana hrustljava zelenjava. Nekaj neznanega (mnogo dobrega) zelenega, korenje in mikro kosci posušene slane ribe. Tud tretji talar je bil:



Riževi rezanci z rakci, kalčki in ostalo zelenjavo. To je bil talar od moje kolegice, rezance je jedla pa zato, da sem imela jaz priložnost čimveč različnih stvari poskusit. Obe sva bili fajn lačni, ampak nisva zmazali vsega futra, tolk velike porcije so. Za desert sem se jaz že na začetku zagledala v sladoled in za to blasfemijo sem bila takoj kregana, ker sladoled pa res lahko ješ povsod. Naročila mi je en tipični ... uhh ... nekaj :) Malezijski desert menda. Sago Gula Melaka.



Tista ribja jajčeca so palmov škrob, namočena so v kokosovo mleko, čez se zlije pa sirup iz rjavega cukra. Ni glih nekaj, česar smo mi navajeni kot desert, je pa dobro (vsaj ko se enkrat uspeš znebit asociacije na ribja jajčeca). Malezijci itak jedo same čudne deserte, ki so večinoma želejaste kocke strupenih barv, za katere se izkaže, da so take barve, ker so narejene iz stvari strupenih barv in ne, ker bi jih umetno pobarvali. Kakšni kukiji, mafini, tortice, čokolade in podobne stvari se prodajajo po hotelih bolj zarad turistov. No jaz tega ne mislim kupovat, ker če ne bom zdaj jedla azijskega futra, bom doma spet obsojena na "avtentične" kitajske restavracije in taka zamujena priložnost bi bla res katastrofa.

Skupni strošek zgornjega kosila - pod petnajst evrov za dve osebi z zgledno nabasanimi želodci (ki sta posledično predremali celo petkovo popoldne). In to je ena bolj vročih KL restavracij.

A bi še mal o futru? JAAAAA :) O drugih stvareh bom drug teden. Itak tole pišem za nazaj, pa lahk tud vse ostalo po istem kopitu.

Isti petek popoldan sva šli z isto kolegico na največji night market v KL. Kad padne noč ... obe strani zelo dolge ulice okupirajo štantki s precej brezvrednimi izdelki in štantki s futrom. Zarad tega futra se splača it mal gužvat. Poskusiš lahko vse, kar ti glih pade na pamet. No ja, dinozavrov na žaru nimajo, sori. Zarad tega ni treba hodit na night market al pa v KL. Moja kolegica si je zadala nalogo, da mi bo predstavila čimveč stvari (za pojest) in me je vlačila od štanta do štanta in basala vame manjše količine svega i svačega. Najprej sva šli na štant z najbolj razvpitim tropskim sadjem.



Smrdljivi durian. Najprej ti butne v glavo vonj po gnilem bencinu (kakorkoli že to smrdi). Potem se parkiraš pred stojnico in po petih minutah ne vohaš več ničesar. Durian? Kakšen durian? Izgleda čist benigno, dokler ga ne pošlataš. Bodice ima tkorekoč lesene in z njim bi lahko komot komu razbil črepinjo. Škoda, da ga ne smem nest na letalo. Bi doma strašila z njegovim smradom :) No in ker vse letalske družbe po vrsti eksplicitno prepovedujejo transport duriana (valjda zarad smradu), moj hotel bi me pa tud poslal spat pod most, če bi z njim primaširala na glavna vrata, ga je blo treba kar tam pojest. Take sluzaste bele kroglice so noter, v vsaki je ogromna peška, okol pa mal gostega razpacanega mesa. Za jest so presenetljivo dobre, vohaš pa itak že od pete minute dalje nič. Spodaj so ostanki mojega duriančka. Vmes se ni slikalo, ker bi bil fotič total zasvinjan in najbrž smrdljiv.



Potem smo jedli palačinke z arašidi, fish balls (ocvrte kroglice konsistence a la naša hrenovka, samo da so ribje), pili smo eno hecno pijačo s Tajvana, v katero stresejo mehke žvečilne kroglice iz ne vem česa (brez okusa in pobarvane s črno barvo, moja genialna izbira okusa pijače je bla pa limona, kar je šlo res fenomenalno skup z ribami :)), poskusili smo vsako sadje, ki ga še nikol nismo videli al pa se nismo več spomnili, kakšnega okusa je ... pravzaprav se čudim, da nisem imela priložnosti vseh teh stvari spet videt na pol prebavljenih kje za cesto. Za konec sva šli še v indijsko restavracijo na ene plahte iz testa z različnimi omakcami. Mal solzavo sem se obnašala, ker indijska kuhinja grize, ampak sem preživela. Še posebej zato, ker sem za konec dobila kokosovo vodo in jogurtovo brozgo z mangom, ki je bla res dobra. Na podlago v želodcu je sicer reagirala mal nezadovoljno, ampak sem preživela brez incidentov.

Domov sem se primajala s par kilami sadja, zato se že cel vikend bašem samo z njim. Celo vrečko jackfruita sem pojedla že v soboto za zajtrk, ker mi je baraba usmradil hladilnik (jackfruit = največje sadje, ki raste na drevesu), potem sem si pa za vsak obrok sestavila mešani krožnik. Mini banance, rambutan, ene specialne hruške in cat's eyes.

Evo, slikce, da boste lahko zganjali fovšijo. Pol moram pa spat, ker je jutri šiht.



Jackfruit. Oziroma en njegov košček, ker ga prodajajo že razparceliranega. S celim pravzaprav nimaš kaj počet, ker bi moral potem cel teden samo to jest.



Moj talar mešanega sadja, preden sem ga reševala lupine.



Moj talar mešanega sadja, rešen lupin. Nekje imam še sliko samih pešk, ampak se mi je zdajle ne da iskat.

11 komentarjev:

Mitja pravi ...

Jackfruitu se po slovensko reč kruhovec.

Mitja pravi ...

Je pa bržkone to netrivialno ugotoviti (od kod meni ta podatek, pojma nimam).

P. S.
Komentarji me nekaj zafrkavajo, zato 'reč' in komentar v dveh kosih.

jaka pravi ...

fajn se maš, sem ti prav fouš.

vidš, da ne grizejo

Gaby pravi ...

Ej, te stvari pa zgledajo, kot da so se malo prej hodile in so iz drugega planeta. Spookyyyy...

In clovek misli, da je vecino sadezev tega planeta ze sprobal.. Yea right..

Lilit pravi ...

A kruhovec kruhovec od Malega princa? A jih pulijo, da ne bodo planeta raznesli? :)))

Ne vem, zakaj te tista "ribja jaceca" asocirajo na ribja jajceca, moja prva asociacija je bil Nesquik cereal. Je pa to sadje na zadnji sliki, brez lupine, sumljivo podobno velikanskemu zabjemu mrestu (vsaj zgleda, kot da so eni zarodki v prozornih ovojnicah) :/

Matilda pravi ...

Hej, teli tvoji zapisi so sicer super zabavni in zanimivi - človek bi te prišel kar malo obiskat -, ampak po vsem tem branju o hrani, hrani in hrani me vsakič prime, da bi naskočila hladilnik.
Na srečo, ko pridem do tja, je tam edina eksotika plesen na kakšnih čisto slovenskih in nezanimivo domačih ostankih hrane. No, uživaj, meni polepša dan že samo, ko berem kako fino se imaš ti. :)

ka-ma pravi ...

Superca, da uzivas sto na uro! Se splaca, a ne?
mitja: a ni kruhovec po anglesko bread fruit? Ne vem ce je to jack fruit....lahko pa se motim. Sicer pa nema veze, vazno, da je dober!

jakob007 pravi ...

samo ena beseda : blagor

Anonimni pravi ...

Malo hvale, čeprav jaz tega običajno ne delam. Sicer me pa itak ne poznaš, pa je potem čisto vseeno. ;-)

Brala sem te že prej, ker fino pišeš. Sicer občasno, ampak vseeno. Berem te zdaj, ko si v Maleziji in ob branju spoznavam malezijski način življenja in je fino.

Ampak tole o hrani je pa topofthecake! Supr fajn. Še kej napiši in še kej pofotki. :-D
Se pozna, da mam rada hrano, a?

ursa pravi ...

Ne me spodbujat, ker bom nazaj prišla kot knedl :)

Dons sem odkrila ene nudle na singapurski način za mizerne pare ... s hobotnicami in rakci in čilijem in kaj jaz vem kaj je še not blo. Na žalost mi je crknila baterija v fotiču, pa ni nič slik.

No ja. Bo treba pa še enkrat it, a ne :)

ambala pravi ...

Najboljs, ja!

Skoda k konkord vec ne leti, ne? ;))