četrtek, 15. junij 2006

Zeleno, ki te ljubim zeleno #2

Vorübungen für ein Wunder

Vor dem leeren Baugrund
mit geschlossenen Augen warten
bis das alte Haus
wieder dasteht und offen ist

Die stillstehende Uhr
so lange ansehen
bis der Sekundenzeiger
sich wieder bewegt

An dich denken
bis die Liebe
zu dir
wieder glücklich sein darf

Das Wiedererwecken
von Toten
ist dann
ganz einfach

(Erich Fried)
Vaje za čudež

Pred praznim gradbiščem
z zaprtimi očmi čakati
dokler stara hiša
spet ne stoji in je odprta

Tako dolgo gledati
stoječo uro
dokler se sekundni kazalec
spet ne premakne

Nate misliti
dokler ljubezen
do tebe
ne sme biti spet srečna

Oživljanje mrtvih
je potem
čisto enostavno.


Ker moram danes delat, dokler ne bo narejen, sem po stari navadi (hip hip hip strašni trik) goljufala in napopala sem gor poezijo. Erich Fried (kolikor jaz vem) na žalost še ni preveden v slovenščino, zato je prevod moj.

Zis is ol. In mora zdržat vsaj do jutri.

6 komentarjev:

Mitja pravi ...

Bo zdržalo. Itak zadnje čase tako pridno pisariš, da se ti enodnevni skoraj-premor zlahka odpusti.

Gaby pravi ...

Glista, post mors napisat. Sem prijazna, da te spomnim ane? :) :)

Mayhem pravi ...

Mora se samo umret pa plačat davke :P

Gaby pravi ...

Kajj? Jaz ne bom umrla. Pa vecno mlada bom tud!!!

bežeči norec pravi ...

Jest pa ne bom davkov plačal :)

ursa pravi ...

Kvaj zdej tle za en cirkus?
Mularija ...

Pa ne mi z davki opletat naokol, ker glih začasno živim v tistem milnem mehurčku, kjer se verjame, da država da, ne pa vzame. Sem dobila par fičenkov nazaj in plavam na oblakcu pozabe.

Gaby, tebe je pa sama dobrota :) Pa me ja ne kontroliraš že od zgodnjega jutra, kdaj bom zganila tipkovnico? Lahk svoji vesti kar odpoved napišem :)))