petek, 02. junij 2006

Cajteng z makaroni

Danes sem za deset minut prekinila svojo pokončno držo glede tega, da ne berem papirnatih cajtengov in sem se zgrbljena spravila študirat zadnjo stran zadnjega sobotnega Dela, ki še ni napredovalo do tistega kupa, kjer se zbira papir za emergency pasji skret. Zadnja stran, ker cajtenge vedno berem v rikverc, zadnje sobotno Delo, ker se mi ni dalo it dva štuka višje po knjigo in prekinitev pokončne drže, ker mi je bilo ob mojem krožniku makaronov dolgčas. Običajno grem skupaj z obsojencem na smrt (v tem primeru makaroni) sedet pred televizijo, ampak je bila tokrat tista pozicija zasedena.

Delo torej. Razgrnem plahto čez pol mize in začnem v desnem spodnjem kotu. To zato, ker imam na desni roko z žlico in je plac samo na levi, tam se pa običajno znajde desni spodnji kot. Vas bom malo razsvetlila s tem, kar sem prebrala.

V rubriki Svet so ljudje je elaborat na temo gospod Pete Doherty. To je tisti menda neskončno talentirani kekec, ki ga bodo glihkar do konca razžrle droge in ki je na platno širše javnosti zlezel kot tip Kate Moss. Tolk jaz vem (in že to je preveč). Ampak ok, pustmo Dohertyja ... če mu je tko všeč, pa naj tko bo. Jaz tud ne bi rada, da bi on meni predpisoval, kaj naj s sabo počnem. Citat iz Dela: Mamila jemlje najraje vpričo novinarjev. Pripada novemu rodu popzvezdnikov, ki živijo v nekakšni simbiozi s kamerami in mikrofoni in poskušajo iz tega potegniti korist. Nočejo biti žrtve medijev, temveč režiserji. Konec citata. QUE? And this is what? A good thing? To, da se skuriš pred kamerami je po novem režiranje? Demonstracija talenta? Vredno poveličevanja? Uf, kolk je Pete mega. Dela tisto, česar si drugi ne upajo. Idol! Qrc pa idol. Če vam je tolk fajn, greste zarad mene lahko žurat z njim in mi nehate prodajat njegov stil kot the next best thing since bread came sliced. Iz ljudi, ki jih po vsej verjetnosti jahajo njihovi lastni demoni in jim je čisto navaden dan bolj črn kot vsakemu povprečno uravnoteženemu človeku, delate ikone. In potem se čudite, če si en tak na kakšen mal slabši dan odpihne možgane. Čeprav - to je itak vse part of the deal, ker kaj pa je ikona za cajtenge, če ne nekdo, ki ga na koncu njegovi demoni pohrustajo. Dajte nam iger. Kruh bomo pa že sami izbrskal iz smetnjakov.

Se preselim na levi rob v Cannes. Najbolj pomembna novica je, da žiriji ne bo hudega, ker bo razpravljala v razkošni vili in se ni bati, da ji ne bi bilo na voljo vse potrebno udobje. Ampak bodo imeli vseeno res naporno in zelo nehvaležno delo, ker se menda tam ni vrtelo nič presenetljivega. In citat: Drugo leto bo torej jubilejno. Za to pa bo treba ugotoviti, ali gre ošteti selektorja ali pa je bil ta tudi sam v precejšnji zagati, ko je pregledoval preteklo filmsko sezono. Konec citata. QUE? Kakšno zvezo ima prvi citiran stavek z drugim? Zakaj bo treba ošteti selektorja? Ker je drugo leto jubilejno? Ker je na slepo žrebal filme iz pretekle filmske sezone? Ker ptice letijo na jug? Way to go Ženja Leiler, dobr si tole skup sklamfala. In zakaj sploh berem filmske novice, če mi je pa za film približno ravno do Trsta? Dolgčas je grozna stvar, o ja.

Še zmer imam tretjino makaronov na krožniku, torej je treba najt še par besed. Na vrhu strani je slika najbolj fotogeničnega papeža (ki je iz kateregakoli zornega kota precej podoben moji pokojni prababici) in pod njo naslov Benedikt XVI. osvojil poljske vernike. Kje se papež potepa in kaj počne, me ne zanima preveč, zato samo na hitro preletim vsako peto besedo. Uč se mi zatakne na začetku zadnjega odstavka, kjer piše: Poljska katoliška cerkev pričakuje od novega papeža odločilno oceno ne le glede krepitve vere, ampak tudi ... konec citata (because really - whatever). QUE? po zadnji put. Kakšno odločilno oceno pa lahko da papež glede krepitve vere? A če on reče, da smo močni, pol smo močni? To, da pride več ljudi v cerkev, še ne pomeni krepitve vere. Kaj vam sploh pomeni vera in kdaj je šibka, kdaj pa veste, da se je okrepila? A to se da merit s toplomerom? A ni to globoko osebna stvar, o kateri lahko kaj pove samo tisti, ki veruje? Torej lahko papež da samo odločilno oceno o svoji lastni veri. Al on vidi skoz nas in zna povedat, al je naša vera na pol polna al na pol prazna? Way to go Ilija Marinković. Zame je Delo prezahteven cajteng. Nič ne razumem. Zmer imam na koncu desetkrat več vprašanj, kot pa ko začnem brat.

Točno se spomnim, kdaj sem zadnjič zares napeto in z veseljem pričakovala dnevnik v sobotni prilogi. Dve besedi: Branko Gradišnik (edina stvar, ki sem jo v zadnje pol leta od začetka do konca brez preskakovanja besed prebrala v sobotni, je bil njegov esej o Cankarju). V njegovem stilu pisanja se sicer ne počutim čisto doma, ampak ima pa ideje in besedne zveze, ki so mi jako domače. Iz tistega dnevnika se zelo živo spomnim tri stvari. Prva je stropni akvarij s pingvini, ki si ga je zaželel njegov sin. Druga je plesen na jabčku. Razlagal je, kako se ledene dobe ponavljajo na določeno število let (recimo na 10.000, ker sem ta nepomemben detajl pozabila) in da je od zadnje ledene dobe minilo toliko časa, da bi morali bit že sredi naslednje. Prispodoba, ki jo je dal, je bila, da smo kot plesen na jabčku v hladilniku, ki ga je nekdo pozabil priklopit :) In tretja stvar je bila njegova izjava, da ne bere literature, ker se mu zdi bedasto brat tuje izmišljotine (ali pa se mu jih ne da, ne vem več točno).

Ko berem eno takole skrpucalo, kot je zadnja stran Dela, se tud jaz sprašujem, kaj imam od tega, da berem tuje izmišljotine. Prav sredi branja se zamislim nad dejstvom, da si je vse to nekdo izmislil in spravil na papir v komaj užitni obliki. Kar pomeni, da je tisto, kar berem, tako zanič napisano, da me tud tolk ne pritegne, da mi ne bi paralelni tok misli skakal v glavnega. Vse te napihnjene besede, ki jih je miljon in ne povejo ničesar. Kje jih to učijo, te velepametne "novinarje"? Kje jih učijo take neužitne kozlarije producirat? Kdo jih nauči topel zrak prodajat? In kdo tem stvarem reče dober članek za v cajteng? Bleh. Kdaj smo tolk znižal standarde?

Ocena o krepitvi vere? Pete Doherty kot režiser namesto žrtev medijev? Res naporno delo žirije na canneskem festivalu? Pejte rajš spat kot da se pustite futrat s temi pomijami. Tudi od buljenja v formulo za longitudinalno nihanje boste imel več kot od branja teh oslarij. Moje Delo gre v glavnem od zdaj naprej direkt v kup za pasji skret, brez pit stopa na kuhinjski mizi. In ne, ne počutim se blazno pametna in sama sebi všeč, ko takole pljuvam po tujem ustvarjalnem delu. Počutim se blazno razočarana, ker nimam več nobenega cajtenga na razpolago, ki bi bil dobro pisanje in hkrati čimmanjše pranje možganov. Brezveze v glavnem.

7 komentarjev:

ana. pravi ...

kaj pa zadnja stran nedela? al predzadnja? ... no, tam ko so imeli vcasih ocene restavracij :D

Matej pravi ...

Eh,sem prenehal brat "tazaresne" cajtenge. So mi boring postal. Un voditelj je to naredu, tm so jih spet par tisoč poklal, tm se je nekdo razstrelil... Dojadi ti, k nič ne moreš. Zdaj preberem samo še naslove v Dnevniku in kroniko. Aja, pa Joker berem -> :wall'o'headbang:

@ana:em,a ni prebrala Dela?

ursa pravi ...

Nisem videla nobenega drugega Dela kot sobotnega že par let. Še tega sem naročila samo zato, da sem se lahko abonirala na bukle in na Zvitorepca. Cajteng je bil pa vedno bolj za psa, kot za brat, ampak me vsake tolk časa premami in potem mi je žal :)

Lilit pravi ...

V predzadnji (mislim da) (torej ne danasnji) Sobotni prilogi je bil odlicen intervju z Illyjem, pa ne politikom ampak lastnikom tovarne... ceprav je to mogoce bolj sedlo ljubiteljem kave (posebej Illy kave).

(btw prazarno imajo v predmestju Trsta in vsakic, ko se vozim tam mimo, to tako bozansko disi...)

Drugace pa sem informacijsko odrezana od sveta. Casopisov pri nas ne sploh, ker jih zaposljeni berejo v sluzbi, ostalim informativnim sredstvom se pa ponavadi izogibam, ne hote. (po principu, ce bo kaj ekstra pomembnega, bo ze nekako nasla informacija pot do mene)

Hirkani pravi ...

Zadnje čase ugotavljam, da v SLO ni cajtnga, ki bi ga človek sploh še lahko bral. Meni pa je tako v užitek zjutraj premetavat plahte, papir tako lepo diši ob kavi... Vsebina je pa res vedno bolj poden.

ana. pravi ...

ja, vem, da je prebrala Delo, ampak tist je bil samo namig. al pa predlog za drugo ctivo. ampak okej, psa ne zanima to :P

Mayhem pravi ...

Terry Pratchett: Small Gods :)