ponedeljek, 5. junij 2006

Everything I know is wrong

Ko sem bila mala ...
ehm ... tole se ni dobr začelo. Gremo še enkrat.

Danes nisem prav velika, ampak včasih sem bila še manjša in sem imela bolj čoftaste možgane, čeprav tudi zdaj niso bogvekako obarjeni in čvrsti. Kar je v redu, ker živi možgani menda morajo bit želejasti. Much better. Sem dodala tisto nagravžno noto iz reality TV, ko se z napol pojedenim sendvičem v roki zamisliš nad tem, da možgani sploh niso sivi, ampak so dolgočasno rdeče barve. In zdaj imate vsi v glavi sliko kakšne avtopsije al pa operacije :) Hehe. No ampak sem hotela nekaj drugega napisat.

Bolj ko gledam okrog sebe, bolj se mi zdi, da je ljudem ena glavnih okupacij v življenju, da se oklepajo svojega prav. Tako je in ni drugač, ker smo do tega prišli skozi izkušnje oziroma je to tko naštimala evolucija in če je star ata tko počel, potem mora bit v redu. Poleg tega je pa to moje življenje in če jaz tko rečem, pol je tko. Konec diskusije. Aja - in če je po moje, je valjda za vse po moje.

Zakaj je tako pomembno, da imamo ravno mi pravi odgovor na vsako vprašanje? Boga ni, pisat je prav z desno roko, v avtu mora viset zelena smrekca, rabit je treba samo papirnate robce, perilo se obeša na štrik v ravni vrsti, soseda je zlobna, rjuhe so v omaro zložene v vaservago, psi grizejo, komarje je treba brez milosti pobijat, fantki ne jokajo, v bajti je treba nosit copate, knjigam se ne dela ušes, staro mamo je treba imet rad, prah je treba brisat vsak teden, travo kadit je narobe, splav je greh, vsi ljudje so dobri, vsi ljudje so zanič. Če niste z nami, ste proti nam.

Ja seveda, red mora bit. Ne more vsak imet vsega po svoje, ker potem bi eni vozili po levi, drugi po desni, pa je že zdaj zadost velik kaos, ko se poleti muhe spomnijo, da bodo po avtocesti vozile v napačno smer. Red, ja. Ampak zakaj se ta red razteguje prek vsake meje? Zakaj je tako težko sprejet, da ima vsak svojo resnico in je kralj v svojem malem z namišljeno bodečo žico obdanem kraljestvu? Mogoče zato, ker ljudje kljub naravi življenja, ki je gibljivo in tekoče, težimo k statiki? Mogoče zato, ker ne moremo sledit gibanju? Mogoče zato, ker je lažje bit na miru? Mogoče, ker se bojimo neznanega? Ker nas je strah, da bo kar naenkrat kdo drug ratal alfa volk in bodo nam ostale samo drobtine?

In zarad tega verjamemo v eno statično stvar in se grebemo, da bi bil naš prav edini pravi?

Ampak a ni bolj osvobajajoče vedet, da pravzaprav ničesar ne veš in da je vse, kar je danes res, lahko jutri narobe in mimo, kot se oklepat tiste ene resnice in upat, da nam je nikoli ne bo nihče spodmaknil izpod nog? A ni boljše sprejet tega, da je resnic veliko in da živimo svojo, nekdo drug pa hoče in sme živet kakšno drugo? A ni boljš mal s svojo glavo mislit in si poiskat, kar nam paše? Mal dvomit, mal verjet, mal razmišljat, mal pa slepo skakat v prepad?

A ni?

(odoh u krevet, ker počas začenjam od premal spanja halucinirat, da o bluzenju sploh ne govorimo)

8 komentarjev:

Anonimni pravi ...

Ljudje se precej oklepajo stvari, ki jih nekako poznajo. Tista povprecna linija je linija najmanjsega odpora. In po njej vecina rada koraka. Namrec, v tej liniji imas na razpoloago najmanj ljudi, ki ti bodo sproti solili pamet in te prepricevali v nekaj drugega.

No, jaz sem pa vedno bila pri marginalcih. Pa ce sem se se tako trudila, sem slej kot prej pristala v kaksni "za stare mame" cudni skupini ljudi, ki uporabljajo Linux, dolgo dojijo, jedo pretezno zelenjavo, zagovarjajo homoseksualce, pustijo otroku spati v njegovi postelji, nosijo svojega otroka, s psom spijo v postelji, neradi pospravljajo, se ne zmenijo za mnenja drugih ljudi, ki jih itak imajo za NORE. :)

ana. pravi ...

sploh se nisem do konca prebrala posta pa ze imam koment: kdo tocno ob napol pojetim snedvicem razmislja o barvi mozganov??? IIIIK.

Mayhem pravi ...

Cela zenovska modrost :D

Lilit pravi ...

Hm. Jaz se ful oklepam svojega prav. Ampak to zato, ker sem ful sugestibilna in mi potem cisto vsak hoce vsilit njegov prav in se mi potem zacne ze malo mesat od vseh teh "prav".
Se pa tudi trdno oklepam misli, da je moj prav zame prav in sploh ne nujno za koga drugega.
Red? Zakaj red? Sploh ni point v redu! Ce bi ljudje bili strpni do drugih prav, bi se dalo prezivet tudi tako, da bi eni vozili po levi in drugi po desni. Red je samo izgovor. Iz reda se se nikoli ni izcimilo nic novega. Iz kaosa pa :)

ursa pravi ...

S tem se moram kar strinjat, da point ni v redu in da bi se s strpnostjo dal preživet pretty much anything, razen mogoče naslednje ledene dobe. Ampak po drugi strani se mi pa zdi smiselno vsaj tiste osnovne stvari (a la vožnja po desni) porihtat via pravila, ker tista strpnost, ko vse stvari kar nekak same od sebe laufajo, je precejšnja utopija.

Sploh pa - če zagovarjaš strpnost, tisto dokončno, a ti ne prinese to v končni fazi tud ene sorte red? Strpnost se ti bo slej ko prej ustalila pri določenih najbolj produktivnih vzorcih (hočem iz točke A hitro v točko B, ergo je najboljš, da se gre v eno smer skoz po eni strani ceste), torej boš imela spet red. Kaos to verjetno ne bo.

Jaz drugač ne zagovarjam tistega imejmo se vsi radi in bo šlo vse kot po maslu. Logično mi je, da obstajajo konflikti. Bi mi blo pa fenomenalno fajn, če bi ljudje razumel, da svet skozi moje oči ni enak kot skozi njihove in obratno in da je oboje prav. In da se konflikti lahko rešijo tudi s tem, da we agree to disagree. Brez vsiljevanja svojega prav komu drugemu. Ampak za to je treba razumet, da je drugačno razmišljanje tudi nekaj vredno.

Me prav zanima, kolk se tale moja teorija prenese na ekstreme. Pomojem pogori na celi črti :)

gaby - o autsajderstvu bi lahk jaz tud ep napisala. Saj ne da se trudiš bit zunaj, ampak nekak ti enostavno ne znese past noter. Sam sebi v napoto ... Začuda imam jaz dokaj benigno izkušnjo s tem. Na en način prijetno in vzpodbudno. Verjetno sem tud samozavest, kar je imam, kar od tam potegnila :)

Lilit pravi ...

Ne, meni je tudi jasno, da je ideja o vsesplosni strpnosti utopicna.
Samo ne vem. Se mi zdi, da je vcasih red taka prisila. Vsi enaki = nobenih problemov. Kao.
Je pa res, da se jaz ful dobro pocutim v kaosu, vecina ljudi pa ne... tako je s tem redom verjetno vzpostavljeno nekaksno virtualno ravnovesje. Z obcasnimi odstopanji v obe smeri :)

Tisto o voznji sem mislila bolj v stilu - enim pase vozit po levi, enim po desni, torej se bomo strpno zmenili, da vsak vozi po svoji cesti, pa bo. Kaj takega.

Lilit pravi ...

p.s. Jaz bi najbrz vozila 3 dni po levi, 3 dni po desni, 3 dni pa po sredi...

Mayhem pravi ...

Tisti, ki jim paše vozit po levi, se lahko preselijo v anglijo recimo ;)