Začarani krog anyone? Pišem mejl -> ne pišem blog. Pišem naslednji mejl -> sploh ne pišem blog. Pišem blog -> imam takoj en kup neodgovorjenih mejlov. Zdajle sem se samo primajala sem pogledat, če je v moji odsotnosti samodejno nastal kakšen nov post. Pa nisem te sreče. Brezmadežno bloganje očitno ne pali.
Glih sem nazaj s petstoprve etape Gira in ker imam možgane na off, čivava pa speštana leži za prvim vogalom, vam bom postregla z brezveznim nakladanjem na temo
Standardni človeški problemi, ki vedno mučijo izključno druge
(oziroma pet stvari (izmed ogromno), ki jih ne privoščim nikomur)
Take it or leave it. Nikol nisem obljubljala, da bom redno producirala PAAAAMETNE poste :) Ok, gremo.
nespečnost
Ko sem bla majhna (here I go again), so me očitno cepili prot nespečnosti. Lahk spim trinajst ur na dan sedem dni zapored, pa mi osmi dan ne bo nič težje zaspat. Rahli problemi se preverjeno pojavijo šele po kakšnih treh tednih, ko nimam problema z zaspanjem dobim pa problem s trinajstimi urami. Kakšnih šest jih pa še vseeno spravim skup. Vsi nespečneži, ki bi, pa ne morete, se mi grozno smilite. Štejte ovce. Saj jih je dost :) Zaspali verjetno zarad tega ne boste, boste pa znali štet do ekstremno visokih številk. Nadaljevalna stopnja je razvrščanje populacije drobnice v razrede glede na to, kolk korakov je pravkar čez plot leteča ovca naredila, preden se je odgnala v zrak. Računanje frekvence in standardne deviacije je seveda obvezno.
polomljene okončine
Mislim da tud razcepljenih špic od las nisem nikol premogla. Nikol nisem dobila gipsa, nikol me niso tlačil v opornice, nikol mi ni blo treba ničesar naravnat razen pameti. Bolnice od znotraj, razen kot obiskovalec, še nisem videla. Najbližje polomu sem prišla dvakrat na isto finto - padla sem po štengah. Obakrat na rit. Obakrat je nekdo štenge prej pomival. Obakrat sem se potem še en teden važila z ogromnim kodrlajsastim flekom. Aja, pa ko sem bila majhna (ehhh ...) sem divjala z biciklom po klancu navzdol in zabremzala na prvo bremzo. Kar seveda pomeni, da me je čez belanco odneslo direktno na gofljo. Nekaj časa sem hodila okrog s hrasto čez pol ksihta, ampak polomila - nope, nič. Moje medvedaste kosti se ne dajo. Bi blo pa vseen fajn nekaj časa hodit naokol s poslikanim gipsom. Čist tko, za umetniški vtis ...
mučeniške menstruacije
Dolg sem mislila, da se ženske lepo zmišljujejo o krčih in grozotnih bolečinah in neskončnih PMSih, ker meni ni blo nikol nič. Kar mal sram me je blo za pomehkuženo babjo polovico homosapiensov. Mislim, če tistega začetnega šraufanjca ne zdržijo, pol so softići. No pa me je ena dodatna siva celica uspela dohitet in sem po sili razmer na lastni koži ... mislim ... na lastnih ustreznih notranjih organih pogruntala, da imam mal izkrivljeno sliko o vsem skupaj. Ene tete so res boge. Ene so pa sam tečne, tko da vsega tud ni treba verjet.
seneni nahod
Alergije so sploh nekaj boljšega. Jaz nimam. Oziroma ... eh, nimam! Imam pa dva kihajoča krehajoča osebka na šihtu, ki nočeta nehat. Kot bi bla sred epidemije. Najbližje alergiji (če odštejem fizično bližino tem dvem kupom solz in smrkavosti) sem bla enkrat, ko sem se v zdravstveni dom primajala pikasta kot glavna nagrada na komarjevskem lotu. Dohtar je rekel alergija na svinjino in jagode, jaz sem rekla no way in sem še naprej veselo konzumirala oboje. Jasno sem bila pikasta zarad čist iksipsilonske stvari ... enega kupa dlakavih gosenic, ki so se plazile po najbližji gmajni in odmetavale svoje strupene dlake. Ko so šle, je šla z njimi tud moja "alergija".
navznoter rastoče osmice
Tole mora bit gadno. Najprej ti noter rastejo in zganjajo hudiča, potem te mora pa še kakšen oralni kirurg na pol razparcelirat, ko ti jih ven vleče. Moje so ble pridne in so rasle tko, kot se spodobi. Na žalost na tem svetu ni blo placa zanje (sploh pa ne v moji premajhni čeljusti) in so šle rakom žvižgat. Enkrat dve in drugič dve. Obakrat je vse skup trajalo približno devetdeset sekund plus pet minut, da so prijele injekcije. Vmes smo se imel čas še kolektivno smejat, ker je zgornja osmica po izruvanju padla v luknjo od spodnje in je nismo našli. Skor ko kinder jajc. Operacija in še igračka! Na žalost gospod zobar niso bli preveč zagreti za mojo idejo o amuletih iz lastnih zob, tako da žal na dogodek nimam oprijemljivih spominov.
To bi blo za danes vse.
Program končujemo na hitro, ker nas tišči spat.
Ker MI ne trpimo za nespečnostjo :)
Hehe. Lahko noč. Oziroma lahko buljenje v strop in štetje ovčic.
(ko prilezete do prvega miljona, se ne pozabite obrnit, da ne dobite preležanin!)
5 komentarjev:
Jest sem v času, ko sem bila še pridna študentka in vestno hodila na predavanja lahko spala tudi celo noč in potem po predavanjih še kakšnih 6 urc. No biggy! Je pa res, da mi takrat nikol pred 1h ni ratal jit spat. Bi se lahko v vsem strinjala s tabo, osmice so šle tudi ravno ven. Hvala bogu mi ni nobena padla v luknjo.. haloo ;) ampak sem se pa tresla na stolu k gajžla na vod. Dokler se ni vse začel. POl je blo pa res minutka dvejst in konc. A to je to al kaj? No se vidmo kej hmal. Seneni nahod.. kwa je to??? Čeprav se mi res smiljo ljudje k majo alergijo na cvetni prah. Vse lepo cveti, narava se prebuja, rastline seksajo oni pa takole sovražno nastrjeni??
Heh. Moja mama je bila tudi klinicni primer zaspanke. Ko je zacela hodit v sluzbo, je narocala telefonsko bujenje (s tistimi starimi crnimi telefoni na okroglo stevilcnico, ki so ful brneli). Potem, se je rodila moja sestra in prvi dve leti ponoci ni spala... zdaj se mati redno zbujajo vsak dan ob 6 in ce jaz zakasljam v sosednji sobi, ko ona "spi", se zbudi in mi pride tezit, naj ne delam toliko hrupa (ce dodas temu se dejstvo, da hodi ona spat 21.30-22, jaz pa okoli polnoci, je kar pestro).
Polomljenih okoncin niti jaz nisem nikoli imela. Muceniskih menstruacij tudi zelo malo (ampak sem 100%, da je to v 90% primerov psihicno - ceprav ko grem to razlagat kaksni zenski s krci, me ni ravno vesela).
Seneni nahod sem dobila na faksu (kriv Ljubljanski smog, vztrajam!). In osmice imam vse zunaj in imajo dovolj prostora.
Hm, ocitno te cakajo zdravstveni podatki vseh sobloggerjev ;)
Očitno res ;)
Hm... verjetno te res zanima kakšne mensturalne probleme ima(m)o in kolikokrat smo bili nalomljeni in stanje zobovja ;) wau... kdo bo naslednji??
Noče bit noben naslednji.
Šmrc.
:)
Hja, kaj morm, če mi je fajn te stvari brat. Niti ne tolk konkretne probleme, ampak bolj tisto, kako jih vsak na svoj način validira in se z njimi spoprijema. Pa seveda mi je na konc najboljš rečt, da jaz pa tega niiiiimam :) Ampak to je pa že en konc zlobe ...
Urša, včeraj proti večeru sem napisala dooooolg in (mislim, da) duhovit komentar, pa mi ga tvoj Blogger ni hotel sprejeti. V glavnem je bilo nekaj govora o gipsih, pa posledično obojeročnem pisanju, pa štirih težkih mestruacijah od dvestoosemindvajsetih, pa o kihanju, pa o zdravljenju obraznega živca namesto gnile osmice, pa... Drugič bom napisala v kakšnem editorju, pa CP sem gor, da bo zihr...
Objavite komentar