petek, 15. december 2006

Centimetrski svinčnik



Tole je tista punčka, ki ji mogoče ne bo več treba v šoli pisat z ostanki od ostankov svinčnika in ki bo mogoče na mesec videla kakšen list nepopisanega papirja več. Pa kakšen komar manj jo bo pičil in kakšno knjigo več bo dobila v roke. Upam vsaj.

O dobrodelnosti in vzrokih, zakaj se grem to jaz, sem že pisala tu in tu. Ker je moja filozofija še vedno ista, ne bom še enkrat utrujala z istimi stvarmi. Decembrskih daril zaradi decembra že dolgo ne kupujem več, si pa vsake toliko časa na njihov račun poskušam podarit prijeten občutek, da bo nekomu zaradi mene za trenutek lažje. Zaenkrat pali. Kar verjetno pomeni tudi, da nisem tak pesimist, kot se mi zdi.

Še dva linka vam dam. Humanitas in Edirisa. Kar tko, da se jih pozna.

2 komentarja:

Matej pravi ...

Lepo.

Ruth * pravi ...

Meni se je zelo zameril karitas. Tako da sama vzamem stvari v svoje roke in začnem pri naši lepi deželi. Spakiram cote, ki jih ne potrbujem in jih razdelim med ljudi, ki prosijo za drobiž na ulici. Namesto drobiža jih zasuje gora perila, pulovrov, hlač, kratkih majic, šalov in plaščev. In po taki akciji sem srečna. Instant deluje zelo dobro.