Čudežno sem ozdravela. No, ene tko čudežno, kot sem v soboto zbolela. Ne matra me nič več, razen občasne švohotnosti in razočaranja nad tem, da še ni pomlad. Aja, pa rdeč uč. Tega sem pridelala, ko sem si ga neuspešno poskušala iztaknit med gledanjem kracarij, ki so danes preplavile nekatere nesrečne bloge. Ok, ok. Bom povedala po resnici. Trepalnico sem ven bezala ene pol ure. Happy now?
Bolna torej nisem več, oziroma nič bolj, kot sem bolna vsak dan sproti. Danes popoldan sem si celo drznila it na squash. Zdržala sem samo kakšno uro, potem sem pa še pol ure zelo očitno dihala na škrge, ampak se je splačalo. Nekaj zelo zadovoljujočega je v švicanju ob preganjanju žoge po igrišču. Tud če si švohoten in nasploh nikakav. Ergo priporočam mal miganja. Tud če ste že z eno nogo v grobu.
Moja omiljena dobrodelna organizacija mi je na mejl odgovorila v rekordnem času (za dobrodelno organizacijo anyway) in zdaj imam črno na belem, da gre birokracija s počasnim korakom dalje. Pravzaprav se mi zdi že to pohvale vredno, da so tko hitro odzivni, čeprav me to pri dejavnosti, s katero se ukvarjajo, mogoče ne bi smelo tolk presenetiti. Ampak v svetu, kjer jaz živim, je treba vsakega desetkrat prosit, da se zgane in da kaj od sebe, tudi če je to v njegovem interesu. Tko da way to go (zaenkrat brezimna) dobrodelna organizacija.
In WTF je tisto o umikanju bloga (ki naj tudi ostane neimenovan) in o nekih astronomskih denarnih kaznih? Zloraba svobode izražanja? Poseg v pravico do časti in dobrega imena? Kdaj je pravzaprav tisto ime, o katerem se govori, ponovno postalo dobro? :)
Ajd, to je vse, kar mam dons za prijavit. Ne da se mi več kaj prida mislit in grem spat. Upam, da ne sanjat o kakšnem predobrem imenu.
Ni komentarjev:
Objavite komentar