Na tem mestu ne bom priznala, da sem bla v srednji šoli čist obsedena z lepo pisavo (na tehnićki način), da sem v drugem letniku faksa iz inata doma prepisovala zvezek za en predmet, kjer je tip predaval tako hitro, da je blo vse, kar sem sproti uspela sproducirat, kurje tacanje po papirju in da še zdaj doživljam valove ugodja ob pogledu na lepo popisano stran papirja.
In da sem bla neskončno presenečena, ko sem ugotovila, kolk je pravzaprav odvisno od primernega pisala.
I am nursing a fullblown fixation on stationery and writing tools. Papirnice so the new crack.
Urša, lepo napisano in lepo napisano. oziroma lepo napisano in lepo povedano. Mene je pa kr strah da tko krancljam, kracam in pišem, tko da ob priliki pošljem en aspirin.
sicer sm bojda pismen - za kar prejel tudi nekaj nagrad, a ce bi ocenjevali lepopis, bi pomoje moral pristati v zaporu, no vsaj na sodišču zaradi mučeništva.
Morda je "grda pisava" mučeniška metoda našega stoletja? :)
Tale pisava mi je pa tako znana. Si bila ti tista, ki je imela najlepše zapiske za Dragico in kasneje Tomaža? Kdaj si končala gimnazijo? Da ne bom na koncu takole srečal sošolke, ki je nisem videl že dolgo, predolgo!
@mč - dvomim, da sem bila jaz tista. Edina Dragica, ki mi je šla na moji izobraževalni poti čez pot, je bila srečana na faksu in od tiste sem prej jaz rabila zapiske kot obratno. S Tomaži sem sicer malo bolj bogata, ampak še zmer ne gre sestavljanka skup. Moja gimnazija je nazaj že ... uh ... 10+ let. Zdaj že za faks lahko rečem, da se ga komaj kaj spomnim. Ampak to je bolj zarad načrtnega pozabljanja grozot, kot zarad geriatričnega pešanja spomina :)
@alcessa - nekaj sem se igrajčkala svoje čase s kaligrafijo, zdaj imam pa peresa in papir zapakirana v eni od neoznačenih škatel na podstrešju, ki jih nisem odprla od selitve dalje. Kakšne štir leta bo že. Tvoja mirna roka (wannabe) me je spomnila še na nekaj drugega. Za veliko noč sem x let nazaj barvala izpihane jajčne lupine mini jajc (od pišk) z barvami za modelčke. Obe roki v luftu, v eni jajc na ošiljeni palčki za ražnjiče (hehe, kolk se to dobr sliš), v drugi čopič s tremi dlakami in sem se izživljala nad njimi. Sam še povečevalno steklo mi je manjkalo. Rokce pa pri miru, ko da bi bla vsa trda od šnopca :) Bom enkrat obesla gor sliko od tistih jajc.
Jah, šta da ti kažem ... vsak eksperiment nekaj stane. Si pač za brezveze nehala kadit? :) Upam, da se ti vsaj sanja še, ker drugač bo spet treba začet.
Nad tem sem se tud jaz zabavala, da slika izgleda kot mornar, ki je glih na kopno stopil :) Digitalc, seveda. Pod slabo lučjo, brez fleša, na enem kremplju stoječa, nagibajoča se v desno, da nisem metala sence na papir. Skener trenutno ni priklopljen.
Slike stvari, na katere sem ponosna? Kaj pa vem. Ne bi rekla, da sem na karkoli materialnega blazno ponosna. So stvari, ki me zabavajo, pa take, ki mi kaj pomenijo (tud če je vse skup bedasto), pa take, ki so mi enostavno všeč. Ponos ni glih moja močna stran. Sem pa suverena pri tem, da si ne pustim predpisovat, kaj naj mi bo všeč in smešno in zanimivo in nekaj vredno. Mogoče sem na to celo mal ponosna. Ampak od tega se ne da pripopat slike ...
12 komentarjev:
The best. Hahaha!
Aja.. Pa zlata medalja za najlepso pisavo gre definitivno tebi. Zdaj pa se lahko vazis!
Na tem mestu ne bom priznala, da sem bla v srednji šoli čist obsedena z lepo pisavo (na tehnićki način), da sem v drugem letniku faksa iz inata doma prepisovala zvezek za en predmet, kjer je tip predaval tako hitro, da je blo vse, kar sem sproti uspela sproducirat, kurje tacanje po papirju in da še zdaj doživljam valove ugodja ob pogledu na lepo popisano stran papirja.
In da sem bla neskončno presenečena, ko sem ugotovila, kolk je pravzaprav odvisno od primernega pisala.
I am nursing a fullblown fixation on stationery and writing tools. Papirnice so the new crack.
Kar mi je absolutno najbolj všeč pri "ročnem" bloganju, so smajliji.
The sky is the limit :) (pa nared temule ascii drekcu zobe, če znaš ...)
:|> one toothed smiley :)))
Podpis mi je všeč :)
Za ročno pisanje pa so tanajtaboljši Pilot Ball 0.5 :)
Ah, tukaj imajo hude:
http://www.ing-plus.si/index.php?template=pilot_catalog&show=category&pilot_category_id=14
Pls, popravi link :)
Ne morem popravit linka. Na bloggerju komentarje lahko samo brišem, popravljat jih pa ne morem.
Urša, lepo napisano in lepo napisano.
oziroma lepo napisano in lepo povedano. Mene je pa kr strah da tko krancljam, kracam in pišem, tko da ob priliki pošljem en aspirin.
sicer sm bojda pismen - za kar prejel tudi nekaj nagrad, a ce bi ocenjevali lepopis, bi pomoje moral pristati v zaporu, no vsaj na sodišču zaradi mučeništva.
Morda je "grda pisava" mučeniška metoda našega stoletja? :)
Cestitam k tej "verigi" pisav. Sweet... meni pa pri tanarbol vol ne odpre Tomaževega bloga. Da bi videl "original"...
Tale pisava mi je pa tako znana. Si bila ti tista, ki je imela najlepše zapiske za Dragico in kasneje Tomaža?
Kdaj si končala gimnazijo?
Da ne bom na koncu takole srečal sošolke, ki je nisem videl že dolgo, predolgo!
@mč - dvomim, da sem bila jaz tista. Edina Dragica, ki mi je šla na moji izobraževalni poti čez pot, je bila srečana na faksu in od tiste sem prej jaz rabila zapiske kot obratno. S Tomaži sem sicer malo bolj bogata, ampak še zmer ne gre sestavljanka skup. Moja gimnazija je nazaj že ... uh ... 10+ let. Zdaj že za faks lahko rečem, da se ga komaj kaj spomnim. Ampak to je bolj zarad načrtnega pozabljanja grozot, kot zarad geriatričnega pešanja spomina :)
@alcessa - nekaj sem se igrajčkala svoje čase s kaligrafijo, zdaj imam pa peresa in papir zapakirana v eni od neoznačenih škatel na podstrešju, ki jih nisem odprla od selitve dalje. Kakšne štir leta bo že. Tvoja mirna roka (wannabe) me je spomnila še na nekaj drugega. Za veliko noč sem x let nazaj barvala izpihane jajčne lupine mini jajc (od pišk) z barvami za modelčke. Obe roki v luftu, v eni jajc na ošiljeni palčki za ražnjiče (hehe, kolk se to dobr sliš), v drugi čopič s tremi dlakami in sem se izživljala nad njimi. Sam še povečevalno steklo mi je manjkalo. Rokce pa pri miru, ko da bi bla vsa trda od šnopca :) Bom enkrat obesla gor sliko od tistih jajc.
Jah, šta da ti kažem ... vsak eksperiment nekaj stane. Si pač za brezveze nehala kadit? :) Upam, da se ti vsaj sanja še, ker drugač bo spet treba začet.
Ali je to neka posebna pisava ki se na zacetku nagiba v desno in nato v levo, ali pa je slikano z digitalcem. :)
Lepa pisava v glavnem, komaj čakam da vidimo še kaj na kar si ponosna :P
Pa ne slikat tiste moonzadeve ,)
Nad tem sem se tud jaz zabavala, da slika izgleda kot mornar, ki je glih na kopno stopil :) Digitalc, seveda. Pod slabo lučjo, brez fleša, na enem kremplju stoječa, nagibajoča se v desno, da nisem metala sence na papir. Skener trenutno ni priklopljen.
Slike stvari, na katere sem ponosna? Kaj pa vem. Ne bi rekla, da sem na karkoli materialnega blazno ponosna. So stvari, ki me zabavajo, pa take, ki mi kaj pomenijo (tud če je vse skup bedasto), pa take, ki so mi enostavno všeč. Ponos ni glih moja močna stran. Sem pa suverena pri tem, da si ne pustim predpisovat, kaj naj mi bo všeč in smešno in zanimivo in nekaj vredno. Mogoče sem na to celo mal ponosna. Ampak od tega se ne da pripopat slike ...
Objavite komentar