Amazon stajl? Bulšit!

Prejšnji teden me je po dolgem času prijela neustavljiva potreba po dobrodelnosti. Ne ne, nisem spet enkrat peljala psa ven. Mislim, sem ga, ampak to ni tisto. Tud žužkov nisem metala iz bajte pred vrata (in to na pragu zime ... a se to sploh še šteje pod dobrodelnost?). Šla sem med svoje bookmarke poiskat link na eno od društev, ki sem mu že nekaj časa nameravala postat eden od podpornih stebričkov in se končno spravila izpolnjevat formular, ki je v bistvu ene sorte I do med nama. Jaz, urša, obljubljam tebi, društvo, tolk in tolk let zvestobe, razen v primeru, ko me mine (in ko se lahko ločim).

Deset minut kasnej je bil formular izpolnjen, preverjen, popravljen, ponovno preverjen in poslan. Spletna stran se mi je prijazno zahvalila in me obvestila, da je začutila mojo ljubezen. In potem - nič. Nada, niente, null, void. Nix komma ne jebem te pet posto. Um? Pa saj nisem tolk zahtevna no. Namreč - posredi je seveda keš. Kdaj pa ni. Društvo ima na spletni strani objavljen svoj transakcijski račun, podatke o običajnih zneskih, ki se nakazujejo in povabilo k izpolnjevanju formularja. Do tu vse fino in fajn. Kar me je zmotilo je to, da po oddaji formularja nisem dobila nobenega kvazi neodvisnega znaka, da se je kaj zgodilo. En mejl recimo. Dobili smo vaš formular, keš nakažite sem in sem, v sklic napišite 0800-WE-SHALL-CONQUER-ALL.

Vsak kekec lahko obesi na net transakcijski račun v dobrodelne namene. Vsak mal manjši kekec zna zgenerirat tolk začetnega momenta, da se na ta transakcijski račun nekaj nabere. Vsaj dokler kdo tega kekca ne nabije na oglasno desko s pasto za čevlje razmazano po strateško zanimivih delih telesa in z gorečimi vžigalicami med prsti na nogah. Vedno se najde tolk mal hujših kekcev, ki padejo magari na pomoči potrebne otročke, če že česa bolj izvirnega ne rata sproducirat.

Zato mi ni jasno, kako eno dobrodelno društvo (ki mu btw popolnoma verjamem, da je tisto, za kar se predstavlja) ne more poskrbet za osnovno izmenjavo podatkov na način, ki da bodočemu podpornemu stebričku mal zaupanja v njihovo internetno zgodbo. Če je potrditev naročila po emailu dobra poteza recimo za en Amazon, zakaj se iz tega ne naučijo česa tud tisti, ki bi jim tak postopek prinesel čisti plus. Ničesar ne prodajajo. Ampak to ne pomeni, da si lahko privoščijo manj dodelano interakcijo s svojimi uporabniki. Kje je logika v tem, da se kao oglašuješ na internetu, pa se zraven ne trudiš izkoristit njegovega potenciala do konca? Ne razumem. V dobi internetnih hoaxov ravnodušno hopsajo naokol z nago ritjo. Samo par glasov je treba, ki bodo rekli, da je tisto hec. Pa pol?

Seveda imajo objavljeno tudi telefonsko. Ampak preverjanje po telefonu nekak izniči poanto formularja preko interneta. Sem jim naklofala en mejlič v to smer, pa bomo vidl, kar bomo vidl.


Zdravstveni update.

Je bolj downdate. Danes se je imela v službi zgoditi ena od pomembnejših izgub nedolžnosti, zato sem namesto nazaj med rjuhe svojo bolezen ob šestih zjutraj odpeljala na šiht. Z Lekadolom v riti, seveda. Bilanca tega herojskega dejanja? Vročine nimam več nobene, tko da zoprnija odpade, ker sem z vročino izgubila tudi imuniteto. Sem pa ponovno pridelala boleče grlo in o happy day - besno krvavenje iz nosu. Vsakih dvajset minut. Vsakič, ko sem si obrisala nos. Vsakič, ko sem se premaknila iz hladnejšega v toplejši prostor. Vsakič, ko sem pomislila, da mogoče bo pa tokrat vseen preteklo pol ure, preden spet začne curit. Kdor ni bil še nikdar kronično blagoslovljen s samoukrvavljajočim se nosom ne ve, da običajno zamakamo samo iz ene nosnice. In da je že to dost zajebano, ampak se skozi drugo vsaj dihat da. No, moj nos je bil danes podivjan in je zamakal iz obeh nosnic hkrati. Samo svojim dolgoletnim izkušnjam na tem področju se lahko zahvalim, da sem prišla domov v čisti obleki.

Stvari, ki jih morate vedet pri krvavenju iz nosu:

• za boga milega ne nagibajte butice nazaj. Požirati boste morali svojo lastno kri, kar ni ne vem kolk prijetno. V bistvu je tisti trenutek precej ogabno, četudi ste mogoče nasplošno mnenja, da je kri čist užitna. Tudi se vzdržite nasvetov a la "dej glavo nazaj", kadar komu drugemu teče kri. Pri meni se to šteje kot provokacija in vam lahko pridela - krvav nos.
• glavo se nagne naprej. Menda je najboljše, če jo vtaknete med kolena, ampak priznam, da tega nisem stestirala, ker bi jo vseeno rada odnesla brez krvavih flekov po obleki.
• na vrat in na čelo se da mrzle obkladke in s prsti se pritisne na tisto nosnico, ki ne ve, kaj je to ferplej. Meni pri zoprnih krvavitvah, ki se nočejo ustavit pomaga, če namakam pol butice (čelo in vse naokol) v lavor ledene vode. Dvomim, da so moji premrli možgani zarad tega kaj bolj srečni, ampak jebiga ... al crkneš od izkrvavitve al od podhladitve, na konc si v obeh primerih crkovina.
• potrpljenje je ključnega pomena. Če vsake tri sekunde čekirate, a še kaj teče, potem bo ziher teklo trikrat dlje.
• poskusite začetek krvavitve natempirat tako, da imate prej še cajt stistnit Ctrl Alt Del za prijavo v vindoze. V nasprotnem primeru boste nekaj časa obsojeni na buljenje v screensaver, kajti Ctrl Alt Del so z eno samo rokico bolj težko dosegljivi. Stestirano danes. Mislim da šestkrat, give or take one.
• če ste nagnjeni h krvavenju iz nosu takoj po usekovanju, tega ne počnite med vožnjo. Rešitev? Mal bolj nagravžna varianta usekovanja. Lahko služi tud kot prehranjevalna navada. Samo ne se ustrašit, ko boste kasneje ob krehanju izkrehetali tud kaj z mal bolj konkretno konsistenco. Ne se sekirat. To je vse lajf.

Det iz ol. Pazte na žile. Tistim, ki jih ne znajo držat zaprte, jih scvrejo nazaj skup.