Lep dan za šoping

Ravnokar sem se rešila prisilnega poslušanja tega, kar imajo poslušalci radijskega programa povedat ob dejstvu, da so po novem štacune ob nedeljah zaprte. Val dvestodva, če se ne motim. Naj najprej povem, da mi gre že po defaultu besno na živce kvakanje "naključnih" (verjetno vedno istih) ljudi, ki imajo preveč časa in vročo željo, da bi njihovo pokvečeno logiko in retoriko slišalo čimveč tistih, ki jim ne uspe pravočasno zamenjat programa, ali pa so prisiljeni v poslušanje (this would be moi). Še bolj besno na živce mi grejo pa tisti, ki se ne zavedajo, da jih medij ponuca samo za filanje programa. Ampak whatever ... na koncu so verjetno itak oboji srečni, samo jaz se nekaj penim okol goflje.

Torej ... nič več izletov v hiper/super/mega/giga štacune ob nedeljah (razen izjemoma). Pripombe, ki sem jih uspela slišat z radia skozi glasno brenčanje svojih možganov, ki so vklopili BZZZZZZZZZZ, da se ja ne bi nič prebilo vanje, so bile pa take:

• kako naj pa zdaj sploh grem v štacuno, če delam petek in svetek od jutra do večera in se štacune zaprejo ob <vstavi poljubno uro>?


• kako lahko dovolijo, da na bencinskih zdaj pečejo kruh, pet metrov stran se pa tanka bencin?


• zakaj so družine prodajalcev kar naenkrat več vredne kot družine tistih, ki delajo v bolnicah, domovih za ostarele, <vstavi poljubno primerno institucijo>?


• ja kje bom pa zdaj ob nedeljah kupoval kruh (ker drugač ne bom do ponedeljka preživel)?


• zakaj se moramo na referendumu odločat o drugih? A ne bi blo boljš, da damo prodajalcem anketo, pa naj se sami odločijo, če hočejo delat ob nedeljah?

Večino časa prostovoljno preživim v svojem malem svetu in se trudim izklopit motnje, ki prihajajo od ljudi, ki kvakajo, zato da kvakajo. Imam občutek, da se iz tega kvaketanja ne naučim nič, moja notranja jeza se pa zna pod takimi vplivi skokovito zvišat na nivo, ki ga ne maram. Če hočeš, da mi zakuha, mi serviraj blebetanje brez podlage in za desert tisti "lalalala ne slišim te ne slišim te". Vedno sem na novo razočarana nad zanikrnim razmerjem med možgani, ki so na razpolago in možgani, ki so uporabljani.

Kar se mene tiče, so lahko štacune odprte samo en dan v tednu. Magari ob nedeljah. Se bom prilagodila. Si bom cel teden pisala listek, kaj moram kupit. Se bom naučila pečt kruh. Alpsko mleko pa itak zdrži več kot en teden. Sploh je pa tud čaj čist fajn. Kar se mene tiče, imajo lahko prodajalci dveurne delavnike in ogromno časa zase in za svoje familije. Šest dni na teden so lahko doma, lahko vzgajajo srečne otroke, lahko en mesec skup porabijo za krašenje božičnega drevesca ... jaz jim to vse privoščim in ne bom zarad tega prikrajšana za nič. Kar se pa prodajalcev tiče ... bodo pa verjetno pri tem scenariju jedli travo. Oziroma kar se bo dalo zbrskat izpod snega. Prodajalci in njihove pravice so v tej šahovski igri kmetje. Kanonfuter. Dober izgovor.

A se je kdo razen mene vprašal, kolk jih bo izgubilo službo? Pa vprašajte tiste, če bi radi delal ob nedeljah ...

Kaj mam jaz za povedat tisti kokoši s Koroške, ki se je jadala, naj dajo prodajalcem anketo? Kar daj jim anketo, pa boš videla, kako izgledajo volitve, ko lahko voliš samo eno stranko. Al boš napisal, da hočeš delat ob nedeljah, al pa boš brez službe. Za vsakega prodajalca, ki ga vidiš v svoji lokalni štacuni, je za njim vrsta tistih, ki službe ne dobijo in samo čakajo, da se bo spraznilo njegovo delovno mesto. A hočete delat ob nedeljah? JAAAAAAAAAAAAA.

Vsem tistim, ki morjo ob nedeljah po kruh ... give me a break pa nehajte jest tisti bel drobljiv zmazek, kjer rabijo pumpo, da spravijo noter ves tisti zrak. Obstaja kruh, ki je trikrat boljši in je po treh dneh še zmer podobne kvalitete kot prvi dan. Je sicer mal dražji, ampak če imaš dost denarja, da klicariš na radio in izvajaš v eter dolge monologe, potem bo tud za tiste štir hlebce črnega kruha ob sobotah. Poleg tega pa ... a dejte no ... saj itak hodite samo na sprehod po trgovskem centru. A sploh še veste, da krave niso lila?

O bencinskih sploh ne bi. Če noben ne bi kupoval tam nič drugega kot bencin, verjetno ne bi nič drugega prodajal. Jelda? In o ubogih zaposlenih, ki imajo cajt it v štacuno samo v nedeljo al pa med tednom ob polnoči - btw sploh ne dvomim, da se najdejo tud taki, ampak hkrati mislim, da se ta argument uporablja čist preveč na splošno, sploh ker je kar nekaj štacun odprtih ob sedmih zjutraj in je tud kar nekaj takih, ki se ne zaprejo pred osmo. Tud v soboto. Pri ljudeh, ki med tem časom nikakor ne morejo do svojega hlebca kruha, je pa treba najprej začet reševat kakšen drug problem.

Aja ... jaz nisem bla ne za zaprtje in ne proti zaprtju trgovin. Vse skupaj se mi zdi izsiljen odgovor za napačno vprašanje. Mislim, da v situaciji, v kateri so tisti, ki sta jih "za" ali "proti" najbolj prizadela, ne moreš bit striktno za ali proti. Sploh če nimaš backup plana. Saj pravim - vprašajte tistega, ki bo zarad tega ostal brez službe.