Možgani v leru

(Disclaimer. V kolesju mojega zgornjega nadstropja se običajno znajde tisto, kar vidim, berem in slišim. Zadnji teden berem samo bloge in kakšno zablodelo knjigo, gledam samo svoj cimer na šihtu in svoj brlog doma in poslušam samo Coldplay, ki ga bom imela dost right about now. Posledica vsega tega je, da so teme mojega današnjega posta pobrane večinoma s tujih blogov ali pa vlačim za sabo preteklost. Če se kdo počuti okradenega, imam za pljuvanje po krivcu odprte komentarje, če se kdo počuti napadenega, mu pa na tem mestu zagotavljam, da nimam namena nikogar napadat in da moje mnenje v ničemer ne jemlje vrednosti kateremukoli drugemu mnenju.)

Freedom of speech

Tole je seveda še ostanek tistega vlaka, ki je speljal iz mojega prejšnjega posta. Ko se je ves prah polegel (tisti trije drobci, ki so sploh kdaj zajadrali v višave), mi je še vedno ostalo vprašanje, zakaj se mi zdi sklicevanje na svobodo govora tak faux pas. Jaz ja verjamem v svobodo govora in je ne mislim nikomur kratit. Ampak ko mi nekdo začne opletat s tem pred nosom, me pa vse mine.

Svoboda govora je pravica. No ja, naj bi bila. Torej obstaja pravilo, ki pravi, da lahko vsak pove, kaj se mu preganja po zavitih ovinkih njegovih možganov. Kako daleč gre to pravilo? Do konca? In kje je konec? Ali ima pravilo sploh smisel, če nima postavljenih mej? In če so meje, kje se svoboda govora konča?

Jaz tega ne vem. Sem šele začela o tem razmišljat. Se mi pa zdi, da mi je sklicevanje na svobodo govora čisto malo nagravžno tudi zato, ker to največkrat počnejo tisti, ki ne priznavajo nobenih mej. Brez mej lahko jaz svojo pravico do varovanja svojega življenja raztegnem do te mere, da smem spravit s sveta prvega, ki bo brez posluha jodlal Na planincah, ker mi gre to tako na živce, da se bom iz obupa šla metat z najbližjega mostu. Oziroma kakšno drugo svojo pravico lahko raztegnem do kakšnega podobnega absurda. Kje so torej meje varovanja mojega življenja in kje so meje svobode govora?

In zakaj se ljudje tako redko postavijo v tuje čevlje?

Bager?

Čist sem zaljubljena v blog, s katerega sem snela to besedo. In tole nima nobene zveze z ničemer, razen z besedo.

Heh. Ne ti men bager. BAGRRRRRRRR :)

Besede so take krasne stvari. Prenesejo kakršenkoli masaker, dajo se stlačit v še tako majhne prostorčke, lahko so orožje in lahko so roka, ki te boža. Tudi kadar nimaš ničesar, imaš besede. Zakaj hudiča je potem okrog mene tolk ljudi, ki so nemi? Ki mislijo, da bodo šli problemi kar mimo in se potem čudijo, ko se zakoreninijo vanje in jih ni več mogoče požagat s samo dvema paroma rok? Pogovarjaj se z mano. Povej mi, kako se obrača tvoj svet. Odpri tisti svoj kljun in mi povej, kaj je narobe. Tud moj bager je vedno BAGRRRR, tako da je vseen, če tvoje besede plezajo druga prek druge in nočejo stat v ravni vrsti. Le koga to briga. Samo povej mi kaj.

Mačka ima devet življenj in vsa skupaj niso vredna pol kurca

Kdo postavi vrednost življenju? Kdo mu da listek s ceno, ki jo mora plačat tisti, ki bo to življenje vzel? Zakaj je moje življenje nekaj vredno in če ni vredno nič, kaj počnem tu?

Imam psa. V trinajstih letih odkar ga imam, sem se naučila, da ni preveč pametno na glas primerjat psov in otrok. S tem ne mislim povedat, da se jih ne da primerjat in s tem se tudi ne mislim opredelit do tega, kako smiselna je taka primerjava. Mogoče za koga je smiselna, kaj pa vem. Nimam otrok in imam psa. Približno tam sem, kot če bi rekla, da popolnoma razumem, kako je, kadar izgubiš pol družine naenkrat, pa mi zares še ni niti ena stara mama šla na drugi svet. Če rečem, da je moj pes kot otrok, s tem nočem povedat, da je otrok, ampak da sem se nanj navezala na podoben način. Na enak? Kako naj pa vem, če nimam otrok ... Verjetno ne na enak.

Ampak kdo postavi vrednost življenju? Zakaj nekdo, ki umori tri ljudi, dobi enako kazen, kot nekdo, ki umori enega? Zakaj je umor mačke za zabavo sprejemljiv, umor človeka ne za zabavo pa ni? A se umoru mačke sploh reče umor, ali je treba temu rečt drugače, glede na to, da je mačka? Tko kot mačka ne umre ampak pogine. Crkne. Eh, kdo bi si s tem razbijal glavo. Saj je samo mačka. In njeno življenje (al pa njih devet) ni vredno tolk časa.

Upam, da tisti, ki bo postavljal vrednost vašemu življenju, ne bo mačka.