Babica, zakaj imaš tako ogromne musklne?

... ali športna kariera polža

Prvo nadaljevanje
(od oka pred enim mesecem)

KDO je ob petih zjutraj šibal po laufstezi zraven šole?
Ok, ni šibal, plazu se je. Kot polž.
Kot zmatran astmatičen polž v zadnjih zdihljajih.

Ampak ob petih zjutraj!!! Pa šest krogov!!!

A???

Ko gazelca sm bla.
Mislm ... ko slon.

Sm spet začela z jutranjo fizkulturo in imam vedno enake začetne probleme. Najprej se ene deset dni prepričujem, da bi blo čist fajn in zabavno ob petih vstat in it mal ven. Za zabavo, ko je tko mega najboljš eno uro manj spat pa namest tega mal švickat po atletski stezi. Vsak večer si nastavim budilko za ob petih, potem se pa vsako jutro zbudim pet minutk pred budilko, pa jo ugasnem (ji sploh ne dam priložnosti za tečnarjenje), pa se vprašam, a bi rajš še eno uro grela nogce v postli, a bi šla mal na svež zrak, pol se pa obrnem v steno in odspim še tisto eno uro. Po desetih dneh imam pa počas dost tega svojega izbjegavanja neprijatelja in se en dan potegnem za ta sladke ob petih iz postle in grem herojsko bluzit naokol po temi.

Tokrat je bil dan D. Nikjer nobenga, samo jaz pa občasno kakšen delavski avtobus.

Prvi krog: Pis of kejk. Tkole jez lahk do pojutrišnjem hopsam. Nč me ne boli. Tele pol urce bo mim ko šus.
Tretji krog: U lej, kolk zvezd (med iskanjem malega medveda se skor polomim, ker ne gledam, kam laufam in ker me slepi tisti božjastni reflektor zraven šole). Bemti robnik ... kdo mi je to sem nastavu. Pa pesek mam v čevlu. Pa v gležnju me ščiplje.
Peti krog: Čez tri sekunde bo še ta drugo pljučno krilce fuč, pol naj pa diha kdor hoče. Hrop, hrop, hrop na škrge. Pa noooogica me boli. Ta leva. Pa ta desna. Pa rit me tud boli. Ta leva. Mislim ... cela. Vseee me boliii. Zmlatla bom tistega, ki si je tole zmislu!
Šesti krog: JZNEMORMVEČ ... nejbožekooonc ... buhuhuuuuuuuuuuu ... ok, dost je blo

Pol pa na tresočih nožicah odpujsam domov.
In se sama seb zdim blazen športnik. Skor za na olimpijske.


Drugo nadaljevanje
(od oka pred tremi tedni. Če je bil takrat dež. Če ne pa kakšen teden kasnej.)

Po eni uri ležanja na kavču in prenašanja babjih problemov sem znanstveno ugotovila, da me bo verjetno malo manj zvijalo, če bom šla na kakšen sprehod. In sem popokala psa in sva šla. Pes je navajen, da gre zjutraj po ulici do konca, tam obrne in gre nazaj domov, pa je mislil, da bo to tud tak sprehod. Na koncu ulice je rekel jok miško, zdaj hočem pa jaz nazaj in sem imela prav problem ga spravit naprej. Pol se je pa še uscalo za bonus.

Ugotovitve:
- anorak mi pušča. Še posebej na joških. Al pa je to samo zarad njihove pozicije, pa tja več dežja nalovim.
- platnena kapica ne drži dežja. WTF? Od kdaj pa to?
- trenerka ... nope ... tud ne drži dežja -> sem bla mokra, ko da me je dinozaver poscal
- pes ne mara dežja. Takoj ko je pogruntal, da sva obrnila proti domu, je prešaltal na turbo pogon in sem ga morala ulovit in dat na štrik, da mi ni zbezljal po svoje.
- men je pa dež všeč. Tko da in your face anorak pa kapa pa trenerka pa ps. Če niste z mano, ste proti men!


Tretje nadaljevanje
(od oka pred štirinajstimi dnevi)

Zjutrej so me vremenarji nategnil na suho. So rekl, da bo tri stopinje in sem se za lauf oblekla ko medo. Namest termo majce s kratkimi sem navlekla nase termo majco z dolgimi rokavi. Mi je blo na konc laufa že kar slabo, samo sem mislila, da sem švohcena pa mal prehlajena. Mal se mi je sicer čudno zdelo, ker mi ni blo v noge nič bolj mraz kot prejšnji teden, samo sem še zmer sveto verjela, da je tri stopinjce.

Pol se pa pol ure kasnej usedem v avto, pa termometer pokaže šest stopinj. Mamu jim vremenarsku. A zato je blo men slabo? Še dobr, da nisem dala dolgih hlač gor, ker drugač bi me pobral od vročine. V Ljubljani je pol res blo tri stopinje, ker je bla inverzija, sam a je cela Slovenija Ljubljana al kva? Jutr bo pa menda eno stopinjo. Verjetn spet samo v Ljubljani. Ampak morm vseen dolge pajkice počas kupit, ker pri minus deset me bo pa najbrž zeblo v nožice, dodatna izolacija gor al dol.


Četrto nadaljevanje
(od oka zdajle)

Pajkice - kupljene.
Vreme - v delu telesa, ki ga ne premorem.
Motivacija - well no ja. Bom jutr naredila update.


UPDATE (jutri je zdajle): pobožno upam, da sem napisala na motivacijo naslov pošiljatelja ...