... blond krota z vreščečim glasom v vrsti na blagajni takoj za mano teži človeški čitalki kod na drugi strani prozorne plastike, zakaj nimajo na zalogi tistega ta globokega talarja, ki se ga dobi za nalepke (ki se jih dobi za nakup v vrednosti vsaj dva jurja). Pri tem priročno spregleda, da je štacuna nabasana z dvonožci in da je mogoče to vzrok za pomanjkanje vroče robe. Kaj se sploh grejo, da je blo pri Tefal kastrolah pol leta prej čist isto, da niso resni in še cel repertoar ostalih neumnosti, ki čitalko kod blaaaazno zanimajo. Ziher. Ji na en teden starih podočnjakih piše.
Kroti dokaj prijazno svetuje, naj gre vprašat na informacije, ker je štacunskih delavcev žal premalo, da bi imeli enega postavljenega zraven razstavljenih "zastonj" talarjev za recitiranje odgovorov na FAQ (kakršno idejo je najprej prijavila krota). Ta se spomni, da je brezveze hodit na informacije, če že itak FAQ recitatorja nimajo, za veliki finale pa poda še izjavo tega meseca. Kako, da ne morete tega porihtat, potem pa uboge nič krive prodajalke trpijo, ker jih mi tukaj nadiramo. To vse v ksiht prodajalki.
WTF?
Kdo ji je pa rekel, da se mora na nič krive pizdit? Upam, da bo tako prisrčno razumevajoča tudi, ko bo dobila na gobec od naključnega mimoidočega, ki se je pri mimostoječi mizi brcnil v mezinec, pa je moral svojo negativno energijo na nekom sprostit. Recimo na naši naključno mimoidoči kroti.
Zarad enih talarjev, zarad ene Tefal kastrole na nalepke, zarad svojega pohlepa po stvareh, za katere se ji zdi, da jih bo dobila zastonj, zarad mozolja, ki se ji naredi na riti, se je pripravljena stepst z nekom, za katerega ve, da ni nič kriv. Pejd no tunkat glavo v pesek, dokler te ne mine. Svoje lastne frustracije zdravit na tistih, ki z njimi nimajo popolnoma nič, je bolno. Če je moj dan gnil, mora bit tud od drugih dan gnil. No zdaj, ko je pa od drugih dan gnil, je pa moj fenomenalen. Univerzalna rešitev za čisto vsak problem.
Krota seveda sama zase zna povedat, da je prijazna, odprta in človekoljubna oseba, ki tudi muhi ne bi storila žalega. Klinčevi ljudje. A res ne vidite, da nekoga drugega glih tolk boli kot vas, kadar se brcne v mezinec?
In pol sem jaz pesimist ...
7 komentarjev:
potrosniska mrzlica.. na zalost so ljudje postali pohlepni in grabezljivi.. in cudovito je videti cloveka, ki je navkljub vsemu umirjen in prijazen.. ampak ni mi jasno, kako lahko to komu uspeva :)
to je samo problem v naši ljubi državici, ki še vedno daje potuhe takim exsocialističnim delavcem, ki mislijo da lahko svoje frustracije raztrosijo na mimoidočega. v ameriki je ob jeznem izbruhu stranke prodajalko prosila za zamenjavo na blagajni da se je šla skulirat. ker čene lahko kar dobi knjižico, saj je v enih firmah to kot kršenje delovnih obveznosti.
Samuelion ... prodajalka je bla kul. Če bi pa tisti žabi, ki je imela kup krame na tekočem traku in je bla za mano na vrsti, da to plača, lahko servirala knjižico, bi jo pa tam na mestu tud dobila.
Dragi potrošnik, od danes dalje niste več upravičeni do nakupovanja. Poiščite si koga drugega, ki vam bo dovolil srat po svoji glavi.
Sweet dreams, eh ...
Aja, tole sem še hotla napisat ...
Ja, temu se res reče potrošniška mrzlica in nečemu drugemu se reče potuha ex-socialističnim delavcem, ampak kakorkoli že poimenujete te pojave in kakorkoli jih omejujete, raztegujete in poskušate razlagat - žalostno dejstvo je, da je spodaj pod vso to "znanstveno" navlako ena pomečkana, povaljana, zlorabljana, pobruhana in na tričetrt pozabljena lastnost. Biti človeški. Ne tako, da si dovoliš izživet vse svoje človeške šibkosti (ker si pač človek in to tko je), ampak tako, da si sočloveku tisto, kar je v tebi lepega. Razumeti, kar je moj lasten približek včasih tako popularnega slogana. Vsi drugačni, vsi isti.
In ne, to ne pomen, da smo vsi isti.
Mene sem pa tja mal srce boli za tale naš svet. Ampak k sreči me tud mine.
pa se nic posebni niso uni talarji...matr, k bi bli vsaj ornk...;))
Jaz sem ze popolnoma razocarana nad zensko populacijo. Kamorkoli pogledam en velik kokosnjak. :(
Kluck, kluck, kluck - bwak! :-)
Objavite komentar