Za soboto je bil sredi tedna napovedan dež. A od dežja - ništa. Za nedeljo je bil napovedan dež. Od dežja spet ništa. Danes je vremenkotom končno uspelo in so napovedali dež na dan, ko je res dež. Počasi se mi začenjajo dozdevat kot stare bradavičaste ciganke s kristalno kuglo. Pride sedemdesetletna Micka, se usede na drugo stran mize in hoče izvedet kaj o sebi. Pa pravi ciganka, da ji je kristalna kugla povedala, da Micko občasno trga po sklepih in da nima več vseh svojih zob. In Micka navdušeno prikimava, ker tale ciganka pa res vidi, česar se videt ne da. Vremenkoti pa - enkrat v prihodnosti bo dež. In če dost dolg čakamo, glej ga zlomka, bo res dež.
No ja, vsaka slaba stvar ima tudi svetlo stran. Svetla stran mojega suženjstva ob kmetijskih napravah za bajto je bila sosedova ohcet, ki je ni motil dež. Edini problematični detajl je, da sem imela jaz od te svetlobe samo temo. V soboto zjutraj me je ob pol devetih sredi spanca pod strop odnesla pristna slovenska goveja muzika. Sosedje niso mogli pometat pred bajto in postavljat svojih treh klopi brez primernega glasbenega ozadja navitega na primerno jakost. Adijo spanec. Do opoldneva sem se pred milozvočnimi melodijami skrivala pri najbolj oddaljenem vogalu bajte ob delujočem sekljalniku za grmovje, potem so se me pa usmilili z malo bolj poslušljivim bosanskim kolom. Sem se takoj bolj domače počutila, glede na to, da prihajam iz blokov, kjer je bil južni melos v vseh oblikah na dnevnem redu. But there was worse to come.
Kljub temu, da jih je bilo maksimalno za deset avtov in da so imeli fešto pred bajto, so si naštimali ozvočenje in od bogvekje privlekli muzikanta. Lahko, da je bil tud kateri od njih ... nisem šla tega preučevat, ker sem bila preveč zaposlena z iskanjem prostora, kamor zunanji glasovi ne sežejo. Tip si je na zmerno jakost na CD playerju rolal slovenske frajtonarske poskočne in zraven na ves glas blejal v mikrofon. Kot smrtno ranjen gnu. Če bi moja domača žival tako tulila, bi jo že zdavnaj peljala na odrešitev, ker bi se mi preveč smilila. Vrhunec koncerta je bila doživeta prezentacija pesmi O SOOOOONCE MOOOOOJE, ko se mu je tam nekje v višavah prelomil glas in sem jaz po bajti začela robantit, da tega mučenja ne bom več prenašala. In sem šla via gmajna, tako da ne vem, kaj se je kasneje dogajalo.
Upam, da so se do danes uspešno poročili, izginili na poročno potovanje in da se bodo predvsem čimkasneje ločevali, ker drugač what a waste of my živci. Ampak ok, naj jim bo. To so eni od boljših sosedov in delajo galamo mogoče enkrat na pol leta, kar danes (ko je vse skup mimo) izgleda čist sprejemljivo. Sploh sem pa popolnoma vzhičena, ker je vremenkotom danes ratalo. Približno na tak način, kot si vzhičen nad tem, da je tvoj naraščaj končno z žlico zadel usta in ti mogoče ne bo treba prat petdeset cunj ampak samo devetinštirideset. Eksaktna znanost ... that's what it is.
9 komentarjev:
Matr, lohka bi te vsaj na festo povabil!! Vljudnost pa taka...;))
zato sem si jaz kupila čepke za v ušesa. v lekarni jih prodajajo samo za 600 sit, prihranijo pa marsikakšen živc ;)
Pol se ti pa čepek zatakne in maš hudiča ;)
Ti? A sva medve sosedi? Pri nas tudi ni blo dežja čez vikend, pa sosedje so se na podobno identičen način ženili.
A?
Hehe ... to me spomni na eno hecno stvar. Svoji mami sem pred xy leti kupila čepke za ušesa, ker je jamrala, da jo moti fotrovo smrčanje. Ko je po dveh mesecih še zmer jamrala zarad iste stvari, sem jo zaslišala, kako kaj čepki in je rekla, da jih ne mara, ker potem sliš, kako ji šumi v glavi in ne more spat :) Sem mislila, da me zafrkava, pa sem potem to slišala še od par drugih ljudi, tko da mora bit res nekaj na tem. I hear monsters stil ...
Vesna, kva pa vem ... če odmisliva, da jaz komaj vem, kje je Lenart, potem je čist možno, da sva sosedi. Oziroma recva tko ... če mi enkrat na teden posodiš tvoj famozni stol, pol sem čist ziher tvoja soseda :)
Ko sem bil še otrok sem tud jaz slišal v ušesih šumenje, če sem dal roko pod glavo in pokril uho. Šumenje se je slišalo v ritmu mojga srca. Včasih se mi še zdej zgodi ampak res zelo redko..
Hehe... Moj famozni stol, vreča... Kar pridi si jo sposodit. Jaz sem tako malo doma, da do njega ne pridem sploh. Ko pa sem doma, pa mam spet toliko drugih reči, da spet ne pridem zraven.
Največkrat ga uporabljam, ko si fenam lase. :)
Razmišljam o nakupu še ene vreče, ko bo denar.
sem slisala, da ful dezuje po sloveniji. kdo se je pritozval nad lack of rain? :P
Skor je že sneg, ana. Menda je proti Primorski res padal po nižinah in se clo limal na cestišče. In menda bo pojutrišnjem junij.
Ampak mene zadnje dni glih na vsako finto dobijo, tko da nič več ne verjamem.
Objavite komentar