četrtek, 11. maj 2006

Aj em spičles

Ob koncu štiharske sezone še tole. Na žalost vam ne morem servirat seznama iskalnih nizov na guglu, ki so nič hudega sluteče osebke pripeljali do mojega bloga, ker a) te statistike nimam, b) me taka statistika ne zanima in c) sem gugla banala s svojega bloga, lahko pa vas osrečim z eno podobno stvarjo. Namesto kako sem bila najdena, bomo danes jemali:

Kaj se je našlo pet palcev pod zemljo na vrtu za mojo bajto

  • kosci razbite modre keramike ... ob prvem sem se neskončno navdušila, ker kaj je lepšega kot po kosih izkopat šalco in jo spet zlepit skupaj. Do najdbe drugega je potem trajalo eno gredo in pol in moje upanje na pomembna arheološka odkritja je počasi skopnelo do točke nič. V končni fazi nisem iz treh najdenih kosov pogruntala niti tega, ali sem našla krožnik ali navadno keramično ploščico.
  • kosti od kurjih nogic v izdatnih količinah ... samo od kurjih nogic. Nobenih drugih delov kurjega skeleta nisem našla. Sumim, da so imel včasih tukaj divje piknike, katerih vrhunec je bil basanje s kurjimi nogicami. Drugač si ne morem razložit, zakaj lahko iz izkopanin sestavim morbidno vilo za ptičice z neverjetno enotnim izgledom. Iz levih in desnih kurjih femurčkov.
  • zbirka ostalih kosti nedoločljivega izvora ... aja, a sem to že povedala? Jaz drugač "zbiram" kosti. Tko priložnostno. Če kaj najdem, se zalepi zame. Če grem v gmajno, ne grem po borovnice, ampak gledat, če se bo kje našlo kakšno okostjece. Včasih grem zraven še po gobe, ampak to je bolj kamuflaža, ki vsaj zgodaj spomladi sploh ne pali. Zato mi je zlo zanimivo, ko odkopljem kakšno koščico na svojem vrtu. Če bi našla dinozavra, bi me verjetno od sreče kap. Ampak razžagane kravje kosti pa nekak ne sprostijo v meni takega emocionalnega naboja.
  • zbirka zob prav tako nedoločljivega izvora ... ne, kurjih ni blo zraven :) In dejstvo, da so bili vsi brez plomb, me rahlo pomirja. Ampak ej ... moj vrt je bil dobesedno zobat!
  • manjša kolekcija pokrovčkov od piva ... nič Guiness, nič Heineken, nič Corona. Sam ljubi Union. Lokalpatrioti, ki nikol ne pogledajo čez prve planke.
  • ena razžrta alkalna baterija ... neuporabna. V rokah razpadla na prafaktorje.
  • najlonke v roza barvi ... ko sem te vlekla ven, sem izgledala kot tisti ptič iz risanke, ki se matra z ogromno glisto in ga na koncu flikne na rit. Yap, vse je blo isto, s flikne na rit vred. Družinski možganski trust je kasneje prišel na idejo, da so najlonke mogoče zakopaval zarad voluharja. Wtf? Če bi bla jaz voluhar, bi crknila od smeha, ko bi pod zemljo nagazila na zavozlane roza najlonke. Which makes me think - mogoče je bla pa to poanta.
  • en moder in en siv gumb ... pa nikjer nobenega dimnikarja
  • ziljon zmečkanih staniol papirčkov ... po prvi polovici ziljona me je začel zanimat, od česa so, ampak moram na žalost prijavit, da so bli otrdeli v svoji zakopani sramoti in se jih ni dalo spravit narazen brez popolnega uničenja. Brezveze. Zakopljejo ti zaklad, potem se pa izkaže, da je ta zaklad self destructive.
  • par plastičnih vrečk tipa najboljši_sosed.zastonj ... niso biorazgradljive. Preverjeno. Believe you me. Če ne bi bla ob mojem zadnjem štihanju nedelja popoldan, bi lahko reciklirala in šla v štacuno z izkopanino.
  • tričetrt metra žice različne kvalitete in barve v fragmentkih po dva centimetra ... nimam besed. Lahk bi mal mislil na zanjimce in zakopal en konkreten kabel, ki bi se ga dal vsaj ponucat. Kaj bom z dvocentimetrskimi žičkami, mi pa ni jasno. Čačkala po ušesih mogoče.
  • ostanki špegla ... ki ga nisem jaz razbila, torej nisem upravičena do temu pripadajočih sedmih let nesreče. Sem ga pa probala sestavit. Rezultati so bli približno isti kot pri keramiki, z izjemo tega, da se je pri špeglu vedelo, da je špegel.
  • vrvice, trakci, špagce različnih barv in dimenzij ... no comment. Premal za koga zvezat, premal za pobegnit iz zapora, premal za se obesit, premal za slona privezat za domač jabuk. Mogoče bi blo dost za kakšno miš. Ampak bi mogla bit suhcana. Takih pa tukaj okol ni.
  • korenine od sosedovih smrek ... ki so prejšnji teden dale življenje za novo bajto. Smreke, ne korenine. Zato sem korenine brez slabe vesti kopala ven. Itak se smreka, ki je ni, ne bo posušila.
Moja bajta je bila očitno kupljena od enih hecnih pojav, ki so na vrt zmetale vse, kar se je dalo brez hujših naporov uvrstit v kategorijo "pridobljeno iz narave", pa čeprav v toliko korakih, da z naravo nima več velik skupnega. Ni čudno, da smo ob razsuvanju bivšega kompostnika (aka betonske gnojne jame) v en glas ugotavljali, da je samo vprašanje časa, kdaj bomo od nekje izkopali kakšnega starega fotra. No, na vrtu ga v zgornje pol metra ni :)

4 komentarji:

JA-NE-Z pravi ...

Pa si ti zihr, da ni bila tam včasih ena taka veeeeeelika deponija, kaj takega, kot ima New York al pa Mexico City?

Mayhem pravi ...

lol pravo arheološko najdišče.. še kak meter skoplji pa najdeš na smeti starih rimljanov ;)

Monsignour Chewapchich pravi ...

poznam to ... ko smo mi za studio kopali ozemljitev.. in je bilo treba za hišo skopati 2m jarek .. smo našli vse živo notr .. flaše .. kamenje namesto zemlje .. ogromno enih cunj itd .. še plinsko cev !!! Ampak z uno se nismo upali kej preveč zajebavat, da nebi šla soseska u franže ! ;)

BigWhale pravi ...

Cute post... Hecno mi je, ko eden izmed bloggerjev objavi 'search string' potem se usuje plaz ostalih in naredijo ist... :P