petek, 06. januar 2006

Cucki & co.

Za zajtrk gledala televizijo skupaj z dvema pomarančama, ki gledanja televizije žal nista preživeli. Pri takem vremenu, kot je danes, se mi komaj ljubi šaltat med kanali, kaj šele da bi kaj bolj konstruktivnega počela. No pa sem vsaj ujela en zanimiv program in ni blo vse skupaj samo blodenje gor in dol po briljantni ponudbi vseh šestdeset kanalov, ki jih premoremo. Zraven sem se pa še odločila, kaj bom skonzumirala za kosilo. Hrenovk in kus kusa je že davno zmanjkalo, tako da moram zdaj vsak dan za pol minute vklopit domišljijo. Pravzaprav sem imela blazno uspešno dopoldne :)

Zijala sem pa oddajo o ljudeh, ki ljubezen do svojih živalskih sostanovalcev raztegnejo mal (al pa mnogo) čez tisto, kar je priznano kot normalno. Glede na zapuščene in shirane pse, s katerimi so zadnje čase strašili po cajtengih, je blo take sorte človeško obsedenost prav luštno gledat. O tistih ubogih psih sicer ne vem ničesar, razen naslova, ki sem ga prebrala na enem portalu, ker nikoli ne gledam takih novic, če se jim le lahko izognem. Popolnoma se zavedam, da človek dela vse grozne stvari, ki si jih jaz lahko predstavljam in še ogromno tistih, ki si jih ne morem predstavljat, videt mi pa tega zares ni treba. Vsaj kadar imam izbiro.

Dnevnika menda nisem gledala že kakšne pol leta. Še zmer in skoz bolj sem prepričana, da se poročila dajo stlačit v deset minut in da je čas bolje porabljen ob gledanju zvezd, kot pa ob gledanju umetno napihnjenih novic. Moja splošna obveščenost je sestavljena iz metanja uča enkrat dnevno na kakšnega od slovenskih cajtengarskih portalov, pri čemer se parkrat razburim nad nepismenostjo in brezveznim nakladanjem. Potem iz obupa pobegnem na kakšen bbc, nakar se spomnim, da jaz tega vsega itak ne raaabim in grem počet kaj drugega. Eh ja ... pravkar sem se spomnila na nagravžno neberljive zgodbice o športnih dogodkih na delo.si (Oto, I am looking at you!), pa na groznega komentatorja smučarskih skokov na TVS. Le kje jih jemljejo?

Nazaj k živalcam. To sem že videla, da pudlje farbajo na roza in na modro in jim lakirajo kremplje, pa me še zmer kar mal strese, ko vidim, kaj nekateri počnejo s svojimi cucki. Tetica v "najlepših" letih, finančno krasno stoječa, od oka okol 45, koža rahlo viseča in mnogo gubasta, verjetno umetno postarana s solarijem, platinasto blond, roza špegli obloženi s kristalčki ... you get the point ... je ponosno razlagala v kamero, kako bo moral njen bodoči sprejet, da je njen pes zanjo največ in bo pač mister roza špegli šele drugi na lestvici. Z mojega stališča si bodoči mister roza špegli zasluži bit drugi že zarad tega, ker sploh hoče bit mister roza špegli, ampak pustmo to.

Ko pelje miss roza špegli svojega cucka k frizerju, mora revše trpet najprej pranje z začetnim šampončkom (vonja se ne spomnim, ampak je zelo pomemben), potem mora trpet pranje s šamponom za odstranitev vplivov okolja na dlako (wtf?), nakar ga namočijo še v balzam, zavijejo v brisačko iz mikrovlaken in ga pošljejo za pol ure skup z lasnico pit kavo. Potem ga posušijo, ostrižejo in za konec naparfumirajo s parfumom, ki ima vonj po zvončkih. In ki ga lastnica lahko prenaša, ker je podoben Chanelu. Čudno, da se ji pred vrati ne povalja v prvem dreku, ki ga najde. Verjetno ima že čist skurjen nos od vsega parfumiranja. Potem ščence dobi na svoj čop dlake nad očmi zaponko iz swarovski kristalov, se spoka v posebej zanj skreirano torbico (roza!) in skupaj z miss roza špegli odpujsata domov. Pasji frizer za miniaturnega cucka ju stane okol 70 evrov. Brez zaponke iz swarovski kristalov.

Na srečo je bil to edini primer v celi oddaji, ki je bil ekstremen v to specifično smer. En tip je svojega papagaja vsak teden vozil 250 kilometrov daleč za štiri ure na morje, ker je imelo pernato bitje plesen v pljučih in mu je morski zrak dobro del. Drugi tip je v štacuni gnjavil prodajalko, da rabi grozdje brez pešk, ker njegov lenivec ne mara takega s peškami. Cel voz sadja je nabavil ekstra za svojega lenivca. Tretji si je dal svojega psa tetovirat zraven tatooja od svojega Harleya Davidsona, ker sta to dve najljubši stvari v njegovem življenju in torej na njegovi koži pašeta skup. Simpatično zmešano ... ampak tud razumljivo na tisti "jaz tega ne bom nikol razumel" način.

Vsekakor miljonkrat boljš kot shirani psi al pa nesposobni novinarji.

2 komentarja:

Lilit pravi ...

R.I.P. pomarance.
Tista s Chanel kuzkom (pudljem?) je pa res grozna.

ursa pravi ...

Je bolj izgledal kot kakšen lhasa apso, ampak nisem ziher, ker telih malih vzhodnjaških pasem na pamet ne ločim glih najboljš. Ko so ga opral, je bil kot podgana :) Nekaj malega, kosmatega, naparfumanega v glavnem ...

No ja, vsaj naravne barve je bil.