Sem pa tja berem poezijo. In takrat jo berem mnogo. In se spotaknem ob kakšen komad, ki bi ga rada pokazala še komu drugemu. Kar tako, ker se mi zdi dober. Well, this is the place. Zeleno, ki te ljubim zeleno, ker ... se začenja tisto časovno okence v letu, ki je moje najljubše. Poezija, ker ... poezija ne rabi ker.
Pa ne pričakovat zdaj kakšnega vsako soboto vas bo na tem mestu čakala nova pesem. Jaz sem zblojeno bitje, ki se občasno utaplja v poeziji, potem ima pa dolga sušna obdobja, ko žveči izključno napise na paketih skretpapirja. In delim samo, kadar mi je do tega. Pri meni je to bolj izjema, kot pravilo :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar