ponedeljek, 30. oktober 2006

Kamena doba

V soboto zgodaj zjutraj je gagnil internet. Vem, da je moralo bit zgodaj, ker je v petek opolnoči še delal in sem v soboto vstala pred deveto (huda anomalija!), ker sem nameravala prvič letos odpeljat svoj avtič v ročno avtopralnico. Revež si ni bil več podoben, pa me je začela dajat slaba vest. Mal nerodno mi je s takim umazancem prilezt na servis, ampak kaj morem, če avtopralnice med tednom nočejo delat do devetih zvečer in če sem preveč delikatna cvetka, da bi sama prijela šlauf v roke. Enivej ... internet. Po par polovičarskih (seveda neuspešnih) poskusih oživljanja je en telefonski klic na pravo številko razjasnil, da sem žrtev odklopa. Nič nepričakovanega. Še dolgo je trajalo, da je nekdo potegnil kabel iz vtičnice :) Problem je samo, da je bil plan B spravljen v pogon šele ob mrku, kar pomeni, da bo moj internet še nekaj časa mrknjen.

Prisežem, da sem hotela za vikend obesit na glisto par novih postov. Tko ene deset. Al pa petnajst. Ampak zarad višje sile ni šlo. A kaj se je zgodil s pisanjem v tekst editor in shranjevanjem za kasnejšo objavo? Ne bi vedla. A to se tko dela? Pri men so posti stvar navdiha in se pišejo direkt v okenček v browserju. In čez vikend moj browser ni premogel okenčka in ni blo kam pisat. So there. Ampak prisežem, da je v vrsti čakalo deset postov. Ne, sori, dons pa ni več tiste vrste. Sej nismo v Rusiji.

Odvisna od neta že kakšnih deset let nisem več. Mal so se mi sicer zatresle rokice, ko sem ugotovila, da ne bo nič z mejli (oziroma z večno ponavljajočim se obvestilom, da there are no new messages on the server), ampak sem hitro pozabila na to katastrofo, ker je blo treba v avtopralnico. Lahko pa prijavim, da so mi očitno odmrli tisti deli možganov, ki naj bi ob zaprtju enega vira podatkov preklopili na iskanje alternativnih virov.

Stranski učinki odklopljenega interneta:
  • nismo se sposobni odločit, kakšne cunje in čevlje naj navesimo nase, ker nimamo pojma, kakšno vreme bo naslednji dan. Vremensko napoved se gleda na ARSO. Da se jo najde tudi na teletekstu in v cajtengih, smo uspeli pozabit. Zato imamo danes, ko sije sončece, na nogah namesto sandalov nekaj pancarjem podobnega. Včeraj zvečer je kazalo na dež ...
  • premik ure gre mimo nas neopažen. Na srečo so nas v nedeljo zvečer na to opomnili sostanovalci, drugače bi danes pristali na šihtu ob šestih zjutraj. Oziroma bi ob šestih zjutraj mencali pred rampo od zavarovalnice in butasto gledali okrog sebe. To je tudi dokaz, da se držimo svoje odločitve in ne beremo sobotnega Dela. Če se prav spomnimo, je bil prejšnja leta premik ure objavljen na naslovni strani. In če prav ugibamo, je bila letošnja naslovna stran do nedelje že koristno uporabljena (uporabnik = moj pes).
  • pojma nimamo, kje bi našli odpiralni čas zavarovalnice v ponedeljek zjutraj. Dilemo rešimo tako, da pokličemo prvega srečneža, ki mu niso odklopili interneta in ga zamorimo z brskanjem po web strani od zavarovalnice.
  • ko pogruntamo, da ne moremo do običajnih jako pomembnih stvari na netu (aka gluposti za zapravljanje časa), se spravimo brat knjige in v dveh dneh uspemo prebrat tisto, za kar smo prej prisegali, da do konca leta ne bomo imeli zadost časa.
  • ne naredimo čist nič za službo, ker ne moremo do službene mreže. Se tud čist nič ne sekiramo, ker -> pritožte se višji sili.
Blogov nisem pogrešala. Svojega še od vseh najmanj. Aja, razen tistih desetih postov, ki sem jih imela namen napisat. Tisti so me mučili do trenutka, ko sem prišla v službo in se priklopila na net. Pol pa ne več :)

Bajdevej - če imate na zavarovalnici za prijavit škodo, je dan pred praznikom, ko imajo vsi dopust, idealen za bingljanje po šalterjih. Po drugi strani sobota pred prazniki ni čist nič idealna za obisk avtopralnice. Vsi in še njihova stara mama pripeljejo korete pod tuš in nimajo nobenega razumevanja za to, da imamo nekateri konkretno boljše razloge, da hočemo bit v soboto pred prazniki skopani in lepi. Z drugimi besedami - tolk smo zanikrni, da moramo lovit zadnje trenutke za pranje, ker nas je v dno duše sram it na zavarovalnico cenilcu pred oči, dokler smo okrašeni s speštanimi poletnimi muhcami in ostalo cestno svinjarijo :)

Prejšnji teden mi je počila sprednja šipa. Moj avtek je osumljen sabotaže, ker je bil nehvaležnež en teden prej tkoaltko na servisu in se mu ni ljubilo počit šipe pred tem. Izgleda, da se mu zdi potrebno tiste stričke tam videt večkrat. Bonding in utrjevanje romantične zveze, al kako se že temu reče. Mogoče ga bo pa res treba večkrat vozit v avtopralnico, da mi slučajno nekega lepega dne od razočaranja in nezadovoljenosti ne pobegne s kakšnim avtomehanikom.

4 komentarji:

F. pravi ...

Zahtevamo nove prispevke, sicer zapremo cesto v Kisloglistovec !

ambala pravi ...

hear hear!!!

ursa pravi ...

Jaz sem pa glih hotela vprašat, če sploh še kdo goji upanje, da se bo tle kaj novega pojavilo, al lahk kar zapremo štacuno :)

Mal me život jebe z vseh strani (and not in a nice way), pa mi ni glih do pisanja. Ampak menda bo boljš (pravi tisti, zarad katerega je slabš ...)

Se bom začela trudit, da se bom potrudla, da bo kaj ratal. Mogoče :)

ambala pravi ...

dej no... zlij na papir oz na tipkovnico... mogoce bo pa pol res boljs ;)