Krzneni plašč je out

Prejšnji teden. Po vikendaškem zimskem spanju (in noterprinašanju lepotnih ur za dva tedna nazaj) sem se zbudila v krasno nedeljsko jutro. Pardon. Popoldne. V pižami sem pomlatila kosilo in se zbrihtala v zadostni meri, da so me uspele dohitet misli, ki so me lovile že tolk cajta, da so imele od obrabe pol krajše noge.

Noge, noge, nogice, medvedaste, kosmate :)

Proti dlakam pravzaprav nimam nič. Dlakave moške nogice so mi precej bolj všeč, kot oskubljene (poparjeni piščančji parkeljci, anyone?) in brez ljubavnega tepiha stvari enostavno niso enake. Gola moška trupelca? Njah ... a res nimate nobenega kosmatega na zalogi? Medvediče, medvediče, mi mamo radi medvediče! Seveda oprane in dišeče. Take, ki žgečkajo, pikajo in nam kdaj pa kdaj pustijo tud kakšno dlako med zobmi. Vsaj vemo, da smo živi! :)

Ampak ko pogledam po sebi navzdol, me pa moje krznene obloge ne navdušijo kaj preveč. Prvič - ko dosežejo par milimetrov, nimajo potrebne zdrave pameti, ki bi jim signalizirala, da je čas za ovenet in odpast. Namesto tega veselo rastejo naprej in se bohotijo do dolžine, ki bi jo kakšen plešec z veseljem posvojil na svojo glavo. Drugič - niso blond in se vidijo na tri kilometre. Tretjič - pod vplivom švica in toplote samodejno spreminjajo stil, tako nekako, kot s trudom zravnani lasje kakšne črnke v vlažnem okolju. Bzzzoing, pa so kravžlji. Na nogah.

Resnici na ljubo se večji del leta ne obremenjujem s tem, ali je frizura na mojih mečih že zrasla do dolžine, ko bi lahko spletala miniaturne kitke. Popolnoma se namreč zavedam, da bom ob morebitni naslednji ledeni dobi vsako dlako posebej častila po božje in se najbrž zalivala s substralom, da bi ja zraslo še kaj. Poleg tega ne nosim kril in svoj pragozd (razen poleti) opazim kvečjemu zjutraj in zvečer, pa še to samo, če sem po čudežu takrat zadost pri sebi in imam povrhu še špegle na nosu. However - nekam vroče je spet ratalo. Nekam prevroče za cele dneve ždenja na šihtu v kavbojkah.

Moja zgodovina krčenja gmajne je pestra.

Čisto na začetku sem najprej prišla na nesporno genialno idejo, da se blond dlake na več kot dvajset centimetrov ne vidijo. Za nekoga, ki nikoli v življenju ni bil blond, je to blazen miselni preskok in potrditev, da se splača mal zijat naokrog, kaj šlepajo s sabo drugače obarvani posamezniki :) V štacuni sem si nabavila nekaj smrdljivo peroksidastega in si poperoksidala vse od kolen navzdol. Rezultat je bil fenomenalen (če odmislim, da so se mi na soncu nožice zlato lesketale) in je ostal fenomenalen cele tri dni in pol. Potem sem empirično pogruntala, da se dlake pobelijo samo do kože, pod kožo pa ne in sem imela do nadaljnjega dvobarvne. Kot tista Merci čokoladica, ki je zgoraj rjava in spodaj blond :)

Naslednja stopnja je bila usmrajanje pod debelo plastjo depilacijske kreme. Pojma nimam, če ta stvor še vedno tako smrdi, ampak takrat je od njega vedno zaudarjalo celo stanovanje. Tudi sedenje na robu banje z napacanimi nogami, s knjigo v roki in večno škiljenje na uro ni bila kakšna posebna zabava, ko pa je moja mama za povrh še ugotovila, kam je naenkrat izginila komplet depilacijska krema, se je pa špas itak končal. Da o tem, kako sem empirično ugotovila, da tudi krema deluje samo do kože, pod kožo pa ne, sploh ne razlagam.

Potem smo se voskali. Lepo doma s trakovi iz štacune. Kako je možno, da prvi trak vedno tako lepo prime in potegne dol vse, vsi naslednji pa ne poznajo drugega kot umetnost sabotaže? Vosek je bil na cunjah, po banji, v laseh, ni hotel s kože, več ga je bilo za nohti kot tam, kjer bi moral biti. Poleg tega je delal selekcijo med dlakami po ne vem kakšnem kriteriju in je bilo obvezno po bitki treba delat popravo vsaj s pinceto, če že ne s kakšno težjo mehanizacijo. Priznam, da je bil rezultat sprejemljiv precej dlje kot tri dni in pol, ampak preden sem se spet lahko valjala v vosku, sem morala čakat, da je gmajna zrasla nazaj na pol centimetra. Dva tedna skrivanja po temnih kotih? Ni šans.

Pred kakšnimi desetimi leti sem se ojunačila in si kupila depilator. Tisto grozljivo izgledajočo stvar z rotirajočimi pincetoidnimi izrastki, ki jo kot kosilnico zapelješ med goščavo in scufa ven vse, kar ji stoji na poti. Krasen je. Vse pobere, golotinja drži kakšne tri tedne, na novo uporabo je treba počakat samo pol dlačnega milimetra ... samo fakin jebeno boli! Po desetih letih uporabe (z nekaj daljšimi premori zaradi upada hrabrosti) sem še vedno na tisti stopnji, ko se moram zafrkavat s tehnikami preusmerjanja pozornosti, da sploh lahko zdržim. Reklamam, v katerih tete vedno s širokim nasmehom sprehajajo depilator po svojih tacah, uspem konkurirat samo takrat, kadar se "depiliram" po ravnokar do čistega zdepilirani koži.

Med vsemi temi izleti z mačeto v džunglo je bila seveda vedno znova v uporabi tudi čisto navadna britvica. Trajanje rezultata tri dni in pol, obvezno porezana kolena in/ali gležnji (varne varnostne britvice zame še niso izumili), packarija s peno za britje in vedno boleč hrbet od sklanjanja me ne navdušujejo najbolj, ampak včasih je britvica pač človekova edina kolegica.

In še en bizarre fact iz kategorije saj ni res, pa je. Yours truly je enkrat podepilirala (svojo lastno) bikini linijo (zelo na široko) samo s pinceto. Po eno dlakco naenkrat. Začelo se je kot "nuja", za nadaljevanje pa nimam opravičila. Mogoče ena tistih it hurts so good stvari. Kdo bi vedel.

Torej prejšnji teden ...

... sem spet enkrat šušmarila po nogah z Grozildo Depilatorič in ugotavljala, kje najbolj boli. Brez dvoma gležnji. Potem sem se zamislila nad tem, da je Grozilda stara že deset let (vsaj) in da če so lahko izumili boljšo baterijsko zobno ščetko in če imamo vsake dva meseca v štacuni Calgonit n+1 in one in če je Persil lahko vsako leto boljši, kje piše, da niso izumili tudi depilatorja, katerega uporaba ne boli. Tiste tete v reklamah se še vedno smejčkajo, mogoče je pa tisti njihov depilator brezbolečinski. Mogoče pa zna dat lokalno anestezijo.

Od včeraj imam Grozildo Depilatorič mlajšo s keramičnim zobovjem in sistemom za hitro hlajenje. Niti slučajno ni brezbolečinska (sploh če se ti jo preveč mudi sprobat in nimaš časa zamrznit sistema za hlajenje), ampak res boli manj in začuda ne trga dlak. Pa seksi izgleda s tistimi modrimi čekani. Pelc je končno res aut! Do nadaljnjega.