Pomlaaaad :)
Vse ostalo ni omembe vredno, tko da lahko današnji cigumigu kar zaključimo in grem jaz nazaj v svoj kot. A prav? A ni prav. Ok, pol boste pa trpeli ob podpovprečnosti.
Sem hotela bit moderna (plus prišparat svojim možganom razmišljanje) in se priklopit vsesplošnemu blogerskemu plazu o grdih besedah. Pa me blogerski plazovi dolgočasijo, sploh če so tistega tipa, ko se nekdo "pomemben" (ne nujno pomemben v svojih očeh, zato narekovaji) razpiše o nečem, kar sploh ne bi smelo bit problem, potem se pa vsi ostali do onemoglosti jaz-tudijo. Way to go. Saj vemo, da vsi znamo opalit kakšno sočno. In vemo, da nismo zarad tega nič slabši ljudje, kvečjemu kakšna mala mucka mora kje umret ob vsaki naši kletvici. In menda tud vemo, da je bolj smiselno otroška ušesca in učke po drobtinah naučit razumet in razlikovat zrnje od plevela, ne pa da ubožce spreminjamo v opice tipa see no evil, hear no evil, speak no evil. No ja. Mogoče res ne vemo vsi. Ampak a to pol tolk bolj drži, če je napisano miljavženkrat? Prepričane je itak idiotsko prepričevat.
Baj de vej. Prosim, če ga nehate srat. Jaz mojih vulgarizmov in kletvic ne dam, pa da me za noge obesite z balkona in jih poskusite strest z mene. Prej bodo svinje letele, preden bom za najlepši šport na svetu rekla, da se grem ljubit. BWAHAHAHA. Give me a break. Ljubim. Ampak ljubim se pa ne. Se pa znam lepo obnašat :) Quid pro quo, bejbi. Quid pro quo.
Moving on.
Parkrat na leto me zagrabi pohlep po čokoladi (psychologically induced). Takrat pred mano niso varna niti tri leta stara velikonočna čokoladna jajca, ki že sveža niso pol hudiča vredna. Tokrat je blo tko hudo, da sem vmes morala dvakrat obnovit zaloge. Tri dni nazaj me je cukrasta omama spustila. Preživeli so dvojni s čokolado obliti lešniki, ena fenomenalno dobra čokolada iz Hoferja (šest jih je padlo za domovino) in lešnik čokolino, ki se ima za svoje življenje verjetno zahvalit temu, da ga je nekdo skril za šteko mleka. Slabe vesti nimam nobene, sem se pa ob prebujenju iz sladkorne megle spomnila, da moj Cunning Plan (TM) že od decembra spi zimsko spanje in da bi ga bilo mogoče pametno zbudit iz hibernacije. Pomojem bo tečen.
Enivej. Od včeraj se futram s sadjem in kosmiči (ker mi ravno paše) in pod vplivom od treh žlic brozge nabasanega želodca sanjam sanje velikega osvajalca. Pa ta hrib in un hrib in tretji hrib, pa peš do morja, pa kaj jaz vem kakšni ekscesi še. Vmes se mi mešajo spomini na Sushimamo izpred enega tedna. Riž. In nudli. Kraljestvo za riž in nudle! SUŠI! AAA. Jaz bi še!
Aja. Fizkultura. Rabim nekoga, ki me bo za rokco vlačil za sabo. Oziroma ki me bo brcnil v rit. Oziroma ki bo kriv, da se jaz nikamor ne zganem :) Z biciklom se nisva videla že dva meseca. Imam insajderske informacije, da mu je nekdo navesil moje pajkice čez belanco (ali je to konec? bo naš bicikel postal navaden obešalnik za cunje? this and more in our next episode). Ampak to ni od tega, ker ga od daleč špegam izza vogala, ko pobiram s štrika svoje gate. Častna. Kje so moje pohodne palice, ve samo ciganka. Vse švic majice imam oprane in lepo zložene v omari. Gojzarje imam čiste od zadnjega snega. Squash lopar je lepo zapakiran v squash torbo. Mogoče so tja lepo zapakirani tudi squash copati in which case - Houston, we have a problem. Prejšnji teden sem s sesalcem preganjala prah s kvihtov. Kolebnica ima od neskončnega bingljanja z istega omarinega ključa že utor v plastiki. Za povrh sem pa včeraj prvič videla pomladne rožice, ki cvetijo že vsaj dva tedna. Ja no, na avtocesti jih ni, ob šestih zjutraj in ob osmih zvečer se jih pa tudi ne vidi.
Ne gre mi glih fajn in moj The Cunning Plan se drži plana. Če smo jadni, smo jadni vsi naenkrat!
Moving on some more.
Imam navado, da v bolj zajebanih odsekih svojega življenja rolam eno in isto muziko do onemoglosti. Tri mesece kisanja na Scarlet's Walk od Tori Amos, naslednje tri mesece pošiljanje vsega v tri krasne na RH- od Siddharte, potem pol leta smiljenja sami sebi na Focus od Dulce Pontes, potem dva meseca jebe mi se na Mensch od Herberta Grönemeyerja. Zadnje pol leta je na sporedu Muse. Ne morem se odločit, a se smilim sama sebi, a delam osebno revolucijo. Najbrž skačem iz enega ekstrema v drugega. Čeprav ... po playlisti zadnjih dveh tednov sodeč je verjetno cajt za dekco in škatlo papirnatih robcev. Sade. Muse. Live. Šmrc.
Težko mi je pisat. Tole je trajalo tri ure. Dokler se plima ne obrne, bom verjetno še mal večji literarni invalid.
A gre kdo na suši? :)
19 komentarjev:
Sem malo na boljšem kot ti - vsaj vem, kje imam pohodne palice: že kakšno leto se vozijo v prtljažniku prijateljičinega avtomobila... Sem se pa včeraj aplicirala na vse mogoče šobe v džakuziju in se tolažila s tem, da masaža topi špeh. Ja valjda...
Tud jaz rabim nekoga, da me v rit brcne!
Urša in Kameleonka! To soboto, ob desetih: zbor pred Kamniškim Šparom. Gremo skupaj na Stari Grad. In to je ukaz!
Brce v rit delim vsak dan brezplačno pred Shitty Parkom :) Kdor išče, ta najde :P
Hirkani, ti si pa tole resno vzela. Prav, zmenjeno!
Kameleonka, super!
Urša, brez izgovorov!
KDAJ?
To soboto, 10. marca, ob deseti uri.
KJE?
Zborno mesto pred kamniškim Šparom. Čakamo le 15 minut, nato jo mahnemo gor.
KAKO HUDO?
Ta počasni prisopihamo gor v 35-45 minutah, ta hitri v 25 tih. Je pa ornk klanec. Zelo primerno za otroke in celo družino, tudi nosečke.
KAJ OBLEČI?
Vremensko, vsekakor čebulno. Ker je zaradi hriba švicanje zagotovljeno, priporočam kakšno majico za preoblečt.
ZAKAJ LE?
Ker so vmes luštni mlinčki za pogledat, ker je dobro hodit v hrib in se prepotit, zaradi dobre družbe in ker je zograj fantastičen razgled.
PRIPOROČAM:
Kaj za popit med potjo (sicer je gor gostilna) in malica za otroke na vrhu.
_________________
Tu naj zlobno pripomnim, da se gor pride tudi z avtom. :>
Urša ima tokrat na lagerju fenomenalno dober izgovor. Če sem prav prebrala družinski urnik, je ta vikend na sporedu navigiranje težke mehanizacije okol bajte.
Sicer ne vem, a bomo kopali obrambni jarek, al bomo gradili trimetrsko ograjo, ampak dejstvo je, da bodo zraven bagri.
Le kdo pri zdravi pameti bi zamudu bagre?
... povem do petka zvečer, a prav?
@F: Že že, ampak potem ne vidiš lepote mlinčkovega gaja.
Nekje sem slišala, da ob sobotah v mlinčkovem gaju palčki strežejo suši...
Valjda ne boste že navsezgodaj zjutraj grenili življenje sosedom s hrupom bagerjev. Najprej jim dajte ornk južno, pa kofe, do takrat boš pa ti že nazaj :)
Pomlaaaaad indeeed :) in to je vse, kar je treba povedat :D
Po moje je za ofenzivo na čokolado kriva (nedavno polna) luna. Vsaj pri meni je običajno tako.
Noh.
V bistvu imam nabor takih "luninih" izgovorov. Približno vsak vikend enega ponucam. :)
Cunning plan bo pa za prmej grizu kak teden. Ampak prej kot ga zbudis, bolj nezni bodo ugrizi. Ce pa ga nima kdo vsakodnevno iz postelje spravljat, mu pa budilko kupi. :D
Ha, sem si že rekla: jah, tole pa ni zame....... jaz pa že ne smem takih podvigov. Pišuka in potem Hirkani napiše, da je tudi za nosečke :-((
Hvala bogu sem iz MB... če je to izgovor (?)
Mlinčkov gaj ? Od kdaj je pa kak mlin tam v klancu ? Niti ne vem da bi kaka reka tekla tam, da bi ga poganjala ;)
Dragi/draga F, seveda je mlinčkov gaj. Že ene par let. Tam na 3/4 poti, kjer je en izvir. Drugič ne glej na štoparco ampak okoli sebe ;)
Hirkani, jaz sem lezel gor samo enkrat še v osnovni šoli, ko so nas nateral gor. :)
Jaz pa štoparica, to pa ne boš videl skupaj. ;)
Dragi F., prosim oprosti, ker sem te obtožila po krivem.
Ampak res ne razumem ljudi, ki se podijo za kilometri, sekundami, višinskimi razlikami, ob tem pa ne opazijo smrekc, bukvic, veveričk, mlinčkov...
Re: Stari Grad
Njah. Ne bo nič. Jutri nisem frej. Mogoče sem frej v nedeljo, ampak takrat bo pa že vse mimo :)
Presneto, potem pa jaz nisem edina s takim načinom poslušanja glasbe - vsaj Muse se že od novega leta konstantno rola tudi pri meni :)
Btw, meni so pa ljubše ture s kolesom čez tunjiške klance (torej očitno dihamo zrak pod istimi vršaci).
Lp, A.
Objavite komentar