četrtek, 08. marec 2007

Für mich soll's rote Rosen regnen

Če izvzamem rojstne dneve članov družine, v katero sem padla z neba (menda sem skliznula eni zmedeni štorklji iz kljuna), so v letu pomembni točno trije datumi. Približno taka je tudi kapaciteta mojih možganov, tako da se vse lepo poklopi. Moji možgani si zapomnijo tri datume in trije datumi so vsi, ki so pomembni.

Osmi marec ni eden izmed njih. Ne rabim praznovat žensk kar na počez in ne rabim praznovat moških na splošno in ne rabim praznika za črnce in za marsovce in za čebelce in metuljčke. Ne rabim opomnika, da je treba s sotrpini delat lepo, ker sem sama sotrpin in z mano se dela lepo in basta. Ko smo že pri tem - tudi novo leto praznujem, ko se mi zdi, zdi se mi pa nikoli na zadnjega decembra in prvega januarja. Praznik je, ko me prime. Na žalost me prime bolj redko, tako da večinoma z govejim pogledom in velikim vprašajem v glavi opazujem navdušene praznovalce tistega, kar se ravno praznuje. Kuševat in objemat kar tako se ne maram, prijaznosti od ljudi, ki me drugače komaj povohajo, ne rabim, dejstvo, da to kao počnejo vsi (namreč praznujejo), je pa v mojih očeh prej pomanjkljivost, kot prednost. Gimme a break. I'd rather sleep.

In tako sem danes seveda popolnoma pričakovano pozabila na splošne nevarnosti, ki name prežijo, ko stopim ven iz svoje bajte. Da nekaj ni v redu, sem pogruntala okrog osmih zjutraj, ko mi je šef lastnoročno spacal skupaj kakav. Še dobro, da sem ženska, ker če bi bila moški, bi si do takrat nakopičila že eno tono črnih pik, ker mi v očeh niso utripale rdeče neonke - osmimarec, osmimarec, osmimarec. Pol ure kasnej sem pridelala zajtrk, ki ni bil v planu, še eno uro kasnej sem pa na lotu, kjer vsaka zadane, zadela rožo. Pa še tista od lani je živa. Pomojem jih bo treba začet pobijat, ker se bodo drugač preveč namnožile.

WTF je to z rožami? Vsako leto moram tovorit domov v varstvo zelenje, ki bi bilo v moji oskrbi obsojeno na takojšnjo smrt. Tista dva kaktusa, ki jih imamo v službi (pa nista moja), sta deležna kvečjemu ostankov iz flaše, s katero zalivam žabe v svojem želodcu. Če vodice zmanjka, je ne zmanjka najprej za žabe, ampak morata štrikce na gatah zategnit kaktuska. Kadar me poleti pooblastijo za zalivanje česarkoli, si moram na steno obesit listek s toliko črticami, kolikorkrat moram zalit nehvaležen zahteven plevel, potem pa črtam črtice, da slučajno kakšnega dneva ne pozabim. Tuje rože so le tuje rože. In pol mi za kazen vsak osmi marec v službi podarijo - rožo. Veri najs. A ne bi naslednjič rajš investirali v kakšen šraufciger? Bi mi bolj prirasli k srcu.

Aja. Trije najpomembnejši datumi? Rojstni dan mojega psa, tisti petek trinajsti, ko sem spoznala svojega dragega in njegov rojstni dan. Življenjsko pomembne stvari :)

11 komentarjev:

Mayhem pravi ...

Rojstni dan psa? Upam, da je bil to joke :P

Se pa strinjam glede teh glupih praznikov. Jaz sem letos voščil samo mami, ker ji pač to nekaj pomeni. Drugač pa.. klinc gleda take prazn'ke!

Še posebej, če se mi začnejo pol nekaj spakovat v stilu "A ne boš n'č vošču?"

Mayhem pravi ...

P.S. Hotu sm rečt.. da jst voščim, ko men paše, ne pa ko bi nekdo to rad od mene :P

ursa pravi ...

Pasji rojstni dan ni joke nič bolj, kot rojstni dan kogarkoli drugega. Vključno z deževniki in muhcami.

Praznujemo vedno tisto, kar se nam zdi vredno praznovat ...

Je pa res, da se pri nas rojstni dnevi ne praznujejo z zabavami in tortami in vsem tistim balastom, tko da je mogoče tvoja predstava o pasjem rojstnem dnevu mal off.

Pomemben datum je. To je vse.

Matilda pravi ...

Hej, jaz ne vem, kdaj ima moj pes rojstni dan, zato pa se vsako leto spomnim kdaj je prišel k meni in te čisto razumem, zakaj je tak datum lahko za nekoga pomemben. S psi ni šale, moj je center mojega vesolja (ob dragem seveda)in se mi to ne zdi niti malo čudno.

Mayhem pravi ...

OK, mogoče pa nism dobr razumel. Ideja o praznovanju pasjega rojstnega dneva se mi zdi precej off, ker pes konec koncev ne ve, da je njegov rojstni dan in ga verjetno tud prav mal briga. Torej potencialno praznovanje bi blo namenjeno sam lastnikom kar nekak zgubi pol point. Vsaj zame..

Da je pomemben datum zate pa lahko razumem :)

ursa pravi ...

Jaz pa ne vidim pointa v praznovanju rojstnega dneva samo zarad tistega, ki ga praznuje.

Recimo, da imaš prizadetega otroka, ki ne zmore razumet koncepta rojstnega dneva in ga v bistvu koledar eno figo briga. A boš njegovim staršem rekel, da je brezveze praznovat njegov rojstni dan?

Tu se obešam samo na tvojo logiko. To, da te zmoti, da je v mojem primeru bitje z rojstnim dnevom pes, brez problema sprejmem in razumem. Te ne poskušam prepričevat, da je to isto, kot človek, ker tega niti sama ne mislim (to samo tolk ... kot disclaimer).

Mayhem pravi ...

ok kul :) glih sm hotu rečt, da pes ni človek he he.. no sej še boljš da ni.

miss.nymphee pravi ...

Nekje na sredini zapisa me je prešinilo, da bi lahko rože, ki jih hočeš ubiti, zaupala meni v oskrbo, potem me pa takole razočaraš. Ne samo, da si podobno brezžilna kot sem sama, tudi do rož očitno gojiš identični odnos. Packa! :P

Kar se pa praznovanj tiče, v zadnjem času pri nas proslavljamo samo, kadar se mačka neha gonit. Takrat si res damo duška. ;)

hobit pravi ...

Jaz pa sem bolj žurerske narave in velikokrat praznujem tudi sončne in deževne dneve. Včasih si celo rečem:"Dons je bil pa en tak jeben dan, da bom praznovala, ker sem ga preživela." Zgodi se celo, da je tak jeben dan 8.marec;-).
Mimgrede, danes smo te kamničanke pogrešale.

ambala pravi ...

Vse najpomembnejše stvari v življenju so tri. Najbrž tudi datumi...


In ja, koncept 8 marca je tudi meni tuj. Vse dokler se nisem zaradi tega skragal z babico, ki mi je naredila mini predavanje ženske problematike in sufražetk. Zdaj jo razumem. Babico...

Pa glej na rože kot na nekaj lepega, ne pa kot na nekaj, kar avtomatično crne. Spremeni pogled!

ursa pravi ...

hobit - a ste pogrešale koga, ki bi bil še bolj zadnji od tazadnjih? :) No, meni so bili sicer bagri na silo odvzeti (nismo v petek dobili soglasja, ki bi ga morali dobit), ampak mi je bilo zvečer sporočeno, da bo moj štirinožec v soboto sam doma, če grem na izlet. Glede na to, kakšne navade ima ob sobotah in v kakšnem stanju je, v bistvu ni blo nobene dileme, kje bom v soboto jaz. Sem preštevala dneve, ki nama še ostanejo ...

ambala - rožce so men definitivno nekaj lepega. Samo ne da se mi jih zalivat in mislit na to, kdaj je treba kanto napolnit, da bodo imele primerno postano vodo. Kar lasje mi gredo pokonc, če me slučajno najdejo za kakšno tako začasno dopolnilno dejavnost. Kolikor sem prismuknjena na živalce, tolk nisem prismuknjena na rože.

nimfa - ej, ta teden jih grem spet zafrkavat na zavod za transfuzijo :)