torek, 17. januar 2012

The Cunning Plan is back!

Evo mene na mojem tretjem, jubilejnem (če gremo po pravljičnih številih), eksperimentalnem igrajčkanju s tem, kaj mečem v kljun. Plan je bil sicer, da se pridružim svojim kolegom, prekladačem kvihtov, pri njihovem Paleoizzivu, ker v slogi je moč in vse te lepe stvari, ampak ga je doletela nesrečna prezgodnja smrt, kot se s plani pogosto dogaja. Torej ne bomo laufali na moč, ampak kar na trmo. Dobra družba, ni kaj :)

Paleo(karkoli) - na hitro za tiste, ki to slišite prvič - je v zvezi s futrom marketinški čvek za tip prehranjevanja, ki ne vsebuje žitaric, dodanega cukra, stročnic, mlečnih izdelkov in najbrž še česa, kar mi je ispalo iz pameti. Nič kruha torej, nič špagetov, nič riža ... nema pasulj i nema torta. Pravzaprav večina stvari, ki jih lahko kupite v štacuni zapakirane v škatle in kozarce, ni paleo.

In kaj čem potem jest, da mi ne bo treba preživet od koreninic in stopljenega snega? Ja tisto, čemur se v paleo terminologiji reče zaresna hrana. MESEK!!! Mesek, mesek, mesek :) Ne, saj se hecam. Meso ni edina stvar, ki jo konzumira zaveden paleo človek, čeprav je po debatah, ki se jih najde na netu, čisto enostavno prilezt do zaključka, da se paleo kekci od jutra do večera bašejo samo z mesom, ki ga prej sami uplenijo, odrejo in še toplega kar surovega požrejo. Pa tolk lepe učke je imel :(

No, ne. Ne gre čisto tako, je pa menda dokaj očitno, da je bit vegi na paleo precej težko. Osnova jedilnikov so namreč beljakovine, ki pridejo od mesa, jajc in rib. Zraven se je velike količine zelenjave, majhne količine sadja in manjše količine oreščkov. Fajn je, če je vir surovin čimboljši - kravja polovica od spodobnega kmeta, ki je kravo pasel zunaj, vam tukaj prinese več plus točk, kot zapakiran šnicel iz Špara in solata od sosede z levo rokco potolče solato iz štacune, tudi če se je nanjo pred enim mesecem poscal sosedov Fifi. Kalorij se ne šteje, ker jih je že itak problem zbasat vase zadostno količino, glede na to, da je meso v kombinaciji z zelenjavo precej nasitno, pa tudi maščobe so zelo dobrodošle (ampak seveda ne ravno tisto olje, ki so ga oželi iz žitaric).

Tolk o paleo-futru. Obljubim, da nikoli ne bom s solznimi očmi zaneseno prodajala dalje "življenjskega stila jamskega človeka" in besno razpravljala o tem, ali je taisti jamski človek nekaj jedel ali ne, ker me taka ideološka jajca ne zanimajo. Meni paleo pomeni točno to - novo, moderno oznako nečesa, s čimer so ljudje eksperimentirali (hote ali nehote) od pamtiveka, za katero se ne splača hodit v vojno. Tko da don't pull that one on me.

Mojih pet paleo tednov bo šlo po klasičnem paleo kolovozu - I love mesek in volim solatku, za zraven pa hočem imet še moj omiljeni mlekec in puter in jogurt. Ravno sem dobila une glive za kefir, pa ni, da bi jih kar takoj preč zmetala. Poleg tega imam po prvem tednu vedno probleme z zajtrkom, ki mora it hitro, al pa mora bit prenosen. Sveža žemlja je v tej kategoriji nesporni zmagovalec, zrezek je pa mal težko prepričat, da bi se zjutraj na lastno pest samoumoril v vroči ponvi, potem bi pa še za sabo pomil. Jogurt je glih tam nekje na sredi in mu uspešno rata podpirat mojo leno rit.

Evo ... kolk sem dobra. V naslednjem mesecu vam bom servirala DVOJNI meni - Borneo in še paleo. Še prometne informacije začnem pisat, pa bo materiala že skoraj za vsak dan :)

5 komentarjev:

uf pravi ...

Zakaj si se pa sploh odlocla za ta (skoraj) paleo?

ursa pravi ...

Na tak način mi je najlažje znižat težo, brez da izgubim na moči in brez da sem lačna.

Dejstvo je, da mi je glavna motivacija spravit dol kile, ker me omejujejo pri vzdržljivostnem delu treninga. Zadnjič sem bila na takem enomesečnem futer-režimu pred Borneom, potem sem imela še en mesec azijskega futra in sem prišla nazaj kar par kil lažja. Očitno sem ravno padla pod tisto mejo, ko mi ratajo burpeeji šala mala (no ja, vsaj proti prej), ko veliko lažje (in posledično raje) laufam in ko napredujem pri zgibih, kjer je vsaka dodatna kila strup. No, to hočem nazaj. Najbolj neboleče do zdaj mi je pa ratalo s futrom, ki ga forsira paleo.

Spina pravi ...

Borneo in paleo :-)

A se ti že kaj toži po žemljah? :-P

Zjutraj pečt zrezke je res mission impossible, ampak kakšna nedeljska mrežna pečenka ali skuhan telečji jezik pa komot trajata za zajtrke tja proti koncu tedna. Priporočam.

ursa pravi ...

Nič se mi še ne toži po žemljah ali po čemerkoli drugem. Vonj po rogljičkih in ostalih pekarniških zakladih, ki mi jih na šihtu konzumirajo pred nosom, mi je - kar mi je jako zanimivo - zaenkrat kar malo zoprn. Ne da mi ravno smrdi, ampak običajno bi sprožil kakšne "jaz bi tudi" ideje, zdaj me pa kvečjemu moti. Kot da ne povežem vonja s hrano, ampak se ustavim pri vonju in razmišljam, da bi blo bolj fajn, če ga ne bi bilo. Pričakujem, da bo minilo in bom počasi zašla na stara pota slinjenja :)

Mrzlo meso mi je pa ... tko no. Rajš mam sveže pečene zrezke. Imajo čist drug okus. Ampak pri ostankih za zajtrk še nisem kaj prida eksperimentirala, tko da imam še veliko manevrskega prostora. Kakšne razcufane piščančje noge zjutraj pogret do stanja užitnosti najbrž ne bi blo tolk težko.

Spina pravi ...

Res je, vsako mrzlo ali pogreto meso ni dobro, sploh zjutraj. Jaz nimam nič proti piščancu v obari in že omenjeni sočni pečenki, taki fajn mastni, da ostane mehka :-)