četrtek, 15. november 2007

Not invisible, not anonymous

Once upon a time, ko je blo vreme lepše in sem še dokaj redno motovilila po hosti samo v pajkicah in majici, sem se začela obremenjevat z vprašanjem, kako naj nosim s sabo kakšno identifikacijo, brez da bi morala po gmajni za sabo vlečt kufer, v katerega bi varno spravila pasoš, osebno in pet para za taksi. Ker sem modno osveščeno bitje (bwahahaha, dihi urša, dihi), mi pasje ovratnice in papirčki z naslovi, oviti okol ročajčka od očal, niso estetsko zadovoljujoči. Mi hočmo več!

Tisto več sem našla na roadid.com. Po izdatnem cedenju slin in izbiranju barv, sem si naročila nekaj takega:



Gor piše moje ime, moj naslov, dve telefonski in da sem darovalec organov. Da se ve, če me slučajno do konca povozi avto in kaj od mene še ostane uporabnega. Kdo bo pa takrat brskal za zdravstveno kartico in klicaril mojo mamo, ki sicer ve, da me smejo v takem primeru razsecirat, ampak nikoli ne dvigne telefona takrat, ko jo zares rabiš.

Poleg tega, da sta mi trak in ploščica všeč in da se počutim, kot da sem za svoj keš dobila veliko, me je posebej navdušila cena poštnine (dva dolarja in pol) in dejstvo, da pošiljatelj sam od sebe napiše na kuverto "gift". Če to ni v srce segajoča skrb za stranke ... :)

Enivej - reklama ni glavni namen mojega posta. Včeraj sem od roadid.com dobila mejl, da mi je do konca meseca omogočeno naročilo s 15% popusta. Ker že imam, kar sem hotela imet in zaenkrat nimam dodatnih želja, lahko teh 15% popusta izkoristi kdo drug (ali več njih).

Oh yeah, glad you asked. But of course there's small print :)
  • popust je povezan z mojimi osebnimi podatki, ki niso javne narave, zato sem ga pripravljena podarit naprej samo, če lahko naročilo opravim sama. Plačilo gre pri tem preko moje kreditne kartice in riziko, ki izhaja iz plačevanja s kreditno kartico preko interneta, prevzamem sama.
  • ker nisem primarno socialna ustanova, ker sem imela že kakšno negativno izkušnjo in predvsem, ker si zaradi potovanja v decembru ne morem privoščit kreditirat kogarkoli na kakršenkoli rok, sem pripravljena podarit popust in plačevat s svojo kartico samo proti vnaprejšnjemu nakazilu kupnine na moj transakcijski račun. O tej točki se ne pogajam, razen če vas osebno poznam. To seveda pomeni, da se vnaprej pozanimajte o moji verodostojnosti (če se lahko) ali imejte pripravljeno orng dozo slepega zaupanja vame. Če tega nimate, potem vam svetujem, da naročite stvari brez popusta. Konec koncev niso tolk drage, da bi človek brez možnosti popusta gagnil pod težo plačila.
  • o šumnikih se ne bom pogajala z dobaviteljem, ker med vso solato, ki jo moram zrihtat pred svojim potovanjem, za take stvari nimam časa. Moja tablica na trakcu je brez njih in me to ne moti. Nekaj o šumnikih na roadidjih je bilo drugače napisano na tekaškem forumu in se greste lahko informirat tja. (če te alineje o šumnikih ne razumete, se ne sekirajte)
Mislim, da je to približno vse. Mogoče samo še par vrstic za tiste, ki se bodo ob teh mojih pogojih vprašali, če imam pošlihtane vse kocke v glavi in če mislim, da se mi bo pod takimi pogoji sploh kdo javil.
  • meni je vseeno, a se kdo javi, ali ne. Če se ne, potem popust konec meseca zapade in osebno me to popolnoma nič ne boli.
  • če se vam zdi otročje, da nočem dat komu tretjemu na razpolago svojih osebnih podatkov, nekdo tretji jih bo pa meni moral dat vsaj toliko, da mu bom lahko dostavila njegovo robo, potem se vprašajte, zakaj se vam zdi sprejemljivo, da bi jaz morala dat vam osebne podatke, vi pa meni ne. It goes both ways.
  • če se vam zdi nefer, da hočem v primeru naročila imet keš vnaprej - hja, seveda je nefer, ker bom en kos časa jaz razpolagala z obojim, namreč z vašim denarjem in s tistim, kar ste naročili. Zato tam gor piše, da se oborožite z zaupanjem. Ne dost manj nefer je, da jaz spušim svoj keš, ki si ga ne morem privoščit spušit, za robo, ki je ne rabim in se potem vrli naročnik premisli še preden plača. Zdajle nimam na razpolago takega manevrskega prostora in boste morali s tem preživet.
To je to. Če kdo bi (karkoli iz tiste web štacune, ne samo id trakca) - desno zgoraj imate moj mejl naslov. Časa imate do 29.11. 26.11. zvečer.

9 komentarjev:

Pegaz pravi ...

Ursa, I'm impressed!
- ful lepa ponudba, pogoji so vec kot fer, ce ma kdo za kokodajsat, ga mirno zapri v kurnik.
- glede na nivo urejenosti pravil in organizacije ti ponujam v razmislek, da se aktiviraš na Tekaškem Forumu in zorganiziraš katero od prireditev (npr. skupinska prijava na kakšen tek, analiza ipd.). Čakal bi te masten TF plemiški naslov po lastni izbiri. Evo. če to ni mamljiva ponudba... :)
- RoadID je zakon, ga mam že par mescev. Naveličal sem se vlečt osebno s sabo na vsak tek v tujih mestih, sploh če mora gor pisat NO PENICILLIN in A+.

Lep let, Nadvojvoda Pegaz :)

ursa pravi ...

Razmišljam :)

Masten TF plemiški naslov po lastni izbiri je huda skušnjava.

Njeno kraljevsko veličanstvo Glista I (in edina), šefica vsega kar leze in gre.

Če bi bla stjic z govojno napako, bi hotla bit bajonet Glistič :)))

However - wannabe plemkinja ima en problem. Na TF se počutim čist miceno in presrano, ker sem en mali kvadratni knedel, ki šele začenja svojo maratonsko pot (po miljunti put) in me že vsaka manjša sapica, ki smrdi po ta zaresnih stricih in tetah (mensezdi, da zavoham krvav švic), nažene v paničen beg. In pol se skrivam za prvim voglom in štejem do deset, pardon - do tisoč, pol enkrat mi pa neha srčece divje opletat. Uf, že od zadnjih dveh stavkov sem dobila povečan utrip ;)

No, tkole. V naslednjih dveh mesecih bom itak preverjala, v katero smer se vrtinči voda v avstralskih odtokih in posledično ne bom za nobeno rabo, razen za zgago, če slučajno najdem kakšen internet cafe. Po tistem bi se pa pravzaprav lahko mal bolj začela ukvarjat s TF, mu za lastne potrebe odtujila par ton motivacije in si počasi prislužila tud kakšno škrlatno srce za zasluge. Če ne drugega, kakšno pomoč bolj sposobnim bi že zmogla, za pisarjenje dramatičnih bojnih zgodbic, kako lauf tepe mene namesto jaz njega, sem pa tkoaltko rojena.

Glista, bič božji :)

Pegaz pravi ...

Krasno - razmišljaš v pravi smeri!
Naj pojasnim: tekači smo, v odsotnosti kake krepkejše južne besede, čuden narod. Tek je individualna disciplina, sam si svoje glave mesar in se teraš do meja in čez. Poleg tega je zasvojljiv. Eni zmorejo več, eni manj. Nekaj časa rabiš, da prideš do točke, ko si kontent s tem, kar počneš.

Prav zaradi te komponente individualnosti in zaradi krdelno-plemenske organiziranosti TF je težko zorganizirat vse te silne skupinske prijave, prevoze, piknike itd. Zato smo Mi (the royal We :) ) uvedli Heraldično komisijo TF, ki podeljuje plemiške naslove tistim, ki so se posebej izkazali pri organizaciji posameznih aktivnosti, tekem, treningov, analiz ipd. Point? Ni treba ne vem kako veliko in hitro teči. Lahko pa nekaj narediš za skupnost, in ta ti podeli trajen naslov, ki ga smeš uporabljati le na TF. Žal drugih pravic (še) ni - sužnjev in fevdalnih posestev primanjkuje...

Bič božji - muy bien! Tko se govori. :) :))

Pa še to: v resnici me zanima, kako bo poteklo preverjanje smeri vrtinčenja vode down under. Sem namreč poskusil v Riu, pa sem imel izgleda premalo kontroliran poskus, in je bila smer vrtnica odvisna od tega, v katero smer sem jo prej uvrtničil... sicer pa random. Koriolis se je pa smejal, skrit za omaro. Pih.
Upam, da dobiš sopotno dušo. Če greš pa sama, bo pa tud žur - itak boš srečala Lonely Planet trekkerje.
Pa keep the blog alive, lepo te je brat!
Pegaz :)

Mari pravi ...

Urša,

hvala za ure smeha ... veš, vedno, ko sem down, berem tvoj blog ...

no, saj ga berem tudi, ko nisem, ampak v sivih dneh ga grem pa načrtno še enkrat in še enkrat brat ... ziher pomaga ;-)

jaz ti ne bom ponujala plemiškega naslova, ker vem, da te na moj forum ne bo ( kakšna krivica, zares smrk, smrrrk), me pa zanima, če lahko dodam nanj link do tvojega bloga ...

Mari :)

ursa pravi ...

Mari, valjda lahko dodaš link do mojega bloga. Če me tkole vprašaš za dovoljenje, se mi še ful fajn zdi :)

Sicer sem pa zadnjič, ko sem začela iskat sopotnika za v Avstralijo, umaknila z bloga blokado za iskalnike (I thought it would help :)) in zdaj, ko je Glista poindeksirana, je nekam pogosto eden od zadetkov za iskalce bolezni z bizarnimi simptomi, za reševalce sten pred zidno plesnijo in za ubožce, ki jih pestijo človeške gliste. Ti me kar linkaj, ker zdaj se pa res nimam več pred kom skrivat :)

Kar se tiče forumov - čisto rada sodelujem na njih, je pa res, da me navdušenje kmalu spusti, če so forumi ogromni in nepregledni, če obravnavajo stvari, ki me ne zanima preveč in predvsem, če tam ne najdem koga, za katerega mislim, da je fajn sogovornik. Nekako se odločam za za ali proti glede na signal-to-noise ratio, po izkušnjah mi je običajno najbolj všeč kakšen manjši forum s splošno tematiko in s člani, ki jim gresta pisana komunikacija in razmišljanje fajn od rok in možganov.

Me veseli, da ti moja pisarija pomaga :) Tud jaz grem včasih nazaj brat in ne morem verjet, da so se mi nekatere od stvari res dogajale in da sem jih doživljala na tak način. Pri spominu nisem ravno svetovni prvak ... še dobro, da kaj napišem.

Mari pravi ...

ja pol pa lahko probam: klikni na moje ime pa pokukaj :))))

Mari pravi ...

oo lej tebe ... super ...

račun sem ti aktivirala iz nadzorne plošče, ker me ne spustijo na mejle v službi ;)))

tinkarac pravi ...

sem otalno slabe volje, ker te nisem prečekirala poprej, Moja sister gre solo na Novo Zelandijo, tale road ID bi ji še kako prav prišel. Zdaj pa ni več časa, razen če se skeširam na dostavo.
Bom pa zapomnila za kak RD.
GUt IDEE.
T.

ursa pravi ...

Hm. A pa ne more it tvoja sister recimo solo na Novo Avstralijo, pa da bi jaz mela mogoče slučajno mal družbe? :)

Moja prva izbira je bla tud Nova Zelandija, pa so me rajš službeno deportirali v Avstralijo, tko da Novo Zelandijo puščam za kdaj drugič.

Roadid je pa tud brez popusta kar poceni, na naročilo ne nabije nobenih dodatnih stroškov (tko kot kakšen Amazon za vsako knjigo posebej), razen poštnine, ki je mizerna dva dolarja in pol. Popust je sicer fajn and everything, ampak ni da bi se ob tla metal od nesreče, če ga zamudiš (in ja, sori - včer sem naročala).

BTW - mislim, da sem ob svojem naročilu dobila ene dva ali tri kupone za minus en dolar (or something), samo moram pogledat, če še veljajo. Sporočim med vikendom, če se bom sredi besnega pakiranja spomnila.