četrtek, 20. september 2007

Lower life form?

Lulat me. Spokam se proti skretu, katerega vrata so bila do takrat odprta in je bil prosto prehoden tudi za stvaritve matere narave without opposable thumbs. Prižgem luč in preden mi uspe za sabo zapret vrata, se mi v kopalnico uštuli maček. No ja, whatever. Če me hoče maček gledat na školjki, pa naj uživa. Sicer nisem še nikol z mačkom v kopalnici, ampak vse je enkrat prvič ...

Spravim se opravit svoje, maček pa skoči na banjo in čaka. Situaciji primerno se obnaša, kot da mu je nerodno. Ko vstanem s školjke in grem do lijaka umit roke, se premakne tudi maček. Na bide. In začne lizat pipo. Hm. Nekak mi ni treba dolgo razmišljat, šta je autor htio time da kaže. Odprem vodo in maček pije. Medtem, ko čakam, da se bo napil, se počutim mal bizarno, ampak ne preveč, ker so družine, kjer se ne čudiš ničemur, niti mačku, ki sedi na bideju in pije iz pipe.

Ko zaključiva vsak s svojo straniščno dejavnostjo, se družno odpraviva ven iz kopalnice. Pred vrati srečava družinskega člana, ki mu jaz začnem razlagat, da sem imela v kopalnici mačka (maček medtem spizdi). Družinski član se pozanima, če je maček hotel pit. Jaz rečem, da ja. A sem mu dala pit? Ja. End of story.

Danes se še vedno počutim mal čudno. So družine, kjer tudi maček obvlada vse skrivnosti uspešne komunikacije.

torek, 4. september 2007

Agabn

Do nadaljnjega sem obsojena na svinjarijo.

Prizorišče
Stanovanje konkretne velikosti na luštni lokaciji, za katerega bi moral potencialni najemnik računat z vsakomesečno precejšnjo luknjo v denarnici. Moi ima srečo (ki se ji reče veze) in se gre priložnostni haussitting.

Sodelujoči
  • ena nižje razvita civilizacija v zametkih v hladilniku,
  • druga nižje razvita civilizacija sredi največjega razcveta na stenah pod stropom spalnice,
  • raziskovalna veja spalnične civilizacije, ki v kotu dnevne sobe išče nove svetove, primerne za življenje
  • manjše skupine spalnične civilizacije, ki so zavrnile tradicionalno ureditev in se naselile na skrajne robove znanega sveta (po vseh okenskih policah)
  • izvidnica spalnične civilizacije v kopalnici
  • kolonija višje razvitih organizmov (noge, krilca) v idealnem habitatu pod kavčem, omejenim z dvema pregrinjaloma, ki segata do tal (od te si obetam kakšne dinozavrske primerke, glede na to, da že tolk dolgo živijo v osami)
  • pajki v ogromnih bajtah in ostanki njihovih bivših bivališč
  • ena crknjena rastlina (nisem biu jast!) in dve še živeči, ki so jima zdaj, ko sta v moji oskrbi, verjetno šteti dnevi.
and last but not least

  • iztrebljevalec avtohtonih prebivalcev (aka jaz) z gobo za pomivanje prišvasano v eno roko in cunjo za brisanje prišvasano v drugo roko. Vedro s praškom porivam pred sabo z nogami. Cunjo za suho drgnjenje pomitih površin balansiram na glavi.

Prvo dejanje
Po tradicionalnem dnevnem crnčenju, s katerega sem predčasno zviznila, ko paznik ni gledal, sem se odpravila na izlet v Merkur. Na šoping plonkcegelcu sem imela pripomočke za prijazno dopovedovanje zidni plesni, kdo bo zmagal, če slučajno pride do polaganja rok. Po izdatnem lutanju med posodo, rožami in kopalniško opremo, sem končno dolutala na do it yourself oddelek in bila takoj nagrajena s polico, na kateri sem našla Clox in Belo. Tri police naprej sem magistrirala iz poceni penzlov in zaščitne folije, potem je nekaj časa trajalo, da sem našla špohtel, zaščitne nagobčnike so imeli pa tako dobro pospravljene (sem prevelika za gledat na spodnje police), da sem morala vprašat za pravo smer. Nimam sicer čisto dobre predstave, kaj bom počela z zaščitnim nagobčnikom, glede na to, da je proti prašnim delcem, ne pa proti hlapom od tekočega izganjalca zidne plesni, ampak ker se mi zdi seksi, sem ga kar kupila. Poleg tega - eno zaščito pa moram imet, pa čeprav gumijaste gate.

V stanovanju me je v upanju, da bo ratala moja najboljša prijateljca, že pričakovala zidna plesen. Jok lubica, marš nazaj v svoj kot, nč ne bo z lubeznijo. Ampak kot se rado zgodi stričkom na death row, je tudi tokrat vmes posegla usoda in ji življenje podaljšala za par dni. Na poti v spalnico sem se ustavila v kuhinji, kjer sem se prvič sploh malo bolj razgledala okrog sebe in med vso packarijo opazila, da se v hladilniku prizadevno naseljuje nekaj, kar tudi pričakuje, da bo ratalo moja najboljša prijateljca. Zdaj, ko razmišljam za nazaj, sem se spomnila, da bi lahko ti dve wannabe najboljši prijateljici pustila, da se stepeta in bi potem morala ven trebit samo zmagovalko. No ja ... če me kdaj najdejo pod dvema metroma gljiv in plesni, pol boste vedeli, da čakam na apokaliptični spopad. Tokrat sem ravnala bolj brezglavo in sem hladilniške prebivalce na mestu deložirala v odtok. Trajalo je dve uri, nakar me je entuziazem do pucanja minil in sem se pospravila domov. Zidna plesen pa z veliko mero praznega upanja še vedno veselo uspeva dalje.

Ugotovitev dneva
Z nekaterimi ljudmi ne bi prostovoljno živela tud, če mi plačajo. Dotično stanovanje je bilo namreč pred enim mesecem (pa verjetno tudi pred dvema tednoma) še zelo obljudeno z organizmi moje vrste.

Drugo dejanje sledi. Če mislite, da se boste na lahko rešili mojega jamranja, vam že zdajle prijazno štamfam vaše iluzije v prah :)