KislaGlista

tisto-vejica-čemur-ne-bomo-rekli-dieta

2012-01-22T23:39:00.000+01:00

No, pa je ribje olje spet dočakalo čas, ko me vidi vsak dan. Zadnje mesece sem zjutraj spokala na šiht, brez da bi ga ruknila predpisano dozo, potem sem se do večera jadala nad tem, kakšna pozabljivka sem, zvečer se mi je pa za nacejanje z njim kar naenkrat zdelo prepozno. Ne, kje pa, to nima nič opravit s tem, da je nagravžno in to kljub temu, da je obogateno z aromo citrusov. Kar poskusite oljno inkarnacijo pomarančnega soka z močno ribjo podnoto. Čista poezija :)

Na začetku tedna sem svoji podzavesti napovedala vojno in odšlepala flašo rib na šiht, tako da se ne morem več 10+ ur jadat, kako sem pozabljiva. Misteriozno zdaj kar naenkrat nimam nobene potrebe po zajtrku, ker je (moje interno) pravilo, da ni zajtrka, dokler ni ribjega olja. Kot tista lisica grozdje, od daleč opazujem svoj jogurt in se mi zdi čist brezvezen (ja! ziher je zanič), dokler ne ratam tako besno lačna, da mi tudi ribe po slamci niso več nagravžne. In ker se mi rokca ob konzumiranju ribjega olja vedno jako trese, sem se v izogib temu, da me cimri na silo odstranijo iz cimra, odpovedala žlici. Jaz to kar direkt šluk iz flaše, pa je. Na zdravje tovariši! So me že začeli spraševat, zakaj si ne omislim prisrčnice, samo se mi zdi, da to bi bila pa vseeno prehuda žalitev. Za prisrčnico.

Tokratna tisto-čemur-ne-bomo-rekli-dieta se je začela presenetljivo nedramatično. Prejšnjič, ko sem se šla podobne samoomejitve, sem komaj čakala petek - svoj frej dan v tednu, ko sem lahko jedla karkoli. Že v soboto zjutraj, ko sem se zbudila iz kremšnitarske kome, sem sestavljala spisek, kaj bom jedla naslednji petek in vsak ljubi dan sem ob gravžu od zelenega čaja fantazirala o svoji specialni jutranji kavi (ki po pravovernih merilih spada med sladice, ne pa med kofe). Pa francoski rogljiček in krompirjeva bombeta za zajtrk, pica za kosilo, sveža francoska s pašteto za večerjo in čez vse to za lepše življenje še ena kremšnita.

Zdaj, ko tega frej dneva nimam, o takih ekscesih sploh ne razmišljam. Že cel teden čakam, kdaj me bo zagrabila tresavica, ker je do naslednje pice še vsaj en mesec, pa nič od tega. Mogoče pa moji možgani na zaresni hrani delajo bolj počasi in se bodo spomnili zapaničarit šele tik pred koncem.

Torej ... kaj je še novega.

Zadnjič enkrat smo v rednem tedenskem mejlu našega kluba dobili domače branje. Tole tukaj. Ne glede na to, kako komu leži tak stil pisanja in ne glede na to, na kakšno varianto prehranjevanja prisegate, ga je vredno prebrat. Recimo temu nediskriminatorno širjenje obzorij :) Jaz sem od tam pobrala svojo tokratno mantro - jej, kadar si lačen. Ne na tri ure, ne šest manjših obrokov na dan, ne množično kosilo točno ob dvanajstih, ko se pol pisarne seli v najbližjo gostilno. Ko mi začne krulit v želodcu ali ko vem, da sem tik pred tem in nič prej. Sicer to pomeni, da največkrat jem sama, ker se moj želodec po novem zbuja ob dveh popoldan (valjda, če se pa revež bori za zajtrk do desetih), ampak tudi Finance so čist fajn družba, če je ravno sila.

Po tej metodi sem vsakič posebej neskončno navdušena nad svojo zelenjavo, tudi če ni ravno višek kulinarike in mi od samega veselja nad tem, da jo lahko zmečem vase, sploh ne pride na misel, da bljeh, jaz bi pa rajši kruh. Lakota je definitivno najboljša začimba.

Mleka, čeprav sem ga kao vključila v svoj plan, v osnovni obliki sploh ne pijem. Po novem sem čisto zadovoljna z zelenim čajem. Tisti moj ljubi kofe-slash-sladica, s katerim drugače skonzumiram največ mleka, namreč poleg instant kave vsebuje konkretne količine instant kakava in brez njega tudi mleku privlačnost strmo upade. Se je pa doma narejeni kefir izkazal za ogromen hit, edino malo me še daje tajming in včasih unim glivam pustim preveč svobode, one pa hvaležno iz mleka ustvarijo kis. Čeprav ... odkar so bile kazensko premeščene v hladilnik, so bolj kooperativne.

Aja. Sredi tedna sem kupovala zaloge in sem se po stari navadi zapičila v hrenovke. Ker so enostavne in so mi všeč. Poznam vse tiste horror zgodbice o kaj vse je tam noter zmleto, ampak naute vi mene. No, ne vem, kaj me je pičilo, da sem šla brat deklaracijo. Pa piščanc, pa purice, pa neke kože, pa E-ji, pa blablabla (do tu vse kul in pričakovano, mogu ja to da preživim) ... in pol ... sojine beljakovine??? WTF delajo sojine beljakovine sred piščancovih beljakovin?

V glavnem je ljubezni do hrenovk do nadaljnjega konec. Za povrh sem pa pod vtisom tega doživetja še totalno zasekirala eno teto v bio štacuni, če je v kokosovem olju RES samo kokos. Kva češ. Neprijatelj vreba izza svakog ugla.

The Cunning Plan is back!

2012-01-17T12:28:00.000+01:00

Evo mene na mojem tretjem, jubilejnem (če gremo po pravljičnih številih), eksperimentalnem igrajčkanju s tem, kaj mečem v kljun. Plan je bil sicer, da se pridružim svojim kolegom, prekladačem kvihtov, pri njihovem Paleoizzivu, ker v slogi je moč in vse te lepe stvari, ampak ga je doletela nesrečna prezgodnja smrt, kot se s plani pogosto dogaja. Torej ne bomo laufali na moč, ampak kar na trmo. Dobra družba, ni kaj :)

Paleo(karkoli) - na hitro za tiste, ki to slišite prvič - je v zvezi s futrom marketinški čvek za tip prehranjevanja, ki ne vsebuje žitaric, dodanega cukra, stročnic, mlečnih izdelkov in najbrž še česa, kar mi je ispalo iz pameti. Nič kruha torej, nič špagetov, nič riža ... nema pasulj i nema torta. Pravzaprav večina stvari, ki jih lahko kupite v štacuni zapakirane v škatle in kozarce, ni paleo.

In kaj čem potem jest, da mi ne bo treba preživet od koreninic in stopljenega snega? Ja tisto, čemur se v paleo terminologiji reče zaresna hrana. MESEK!!! Mesek, mesek, mesek :) Ne, saj se hecam. Meso ni edina stvar, ki jo konzumira zaveden paleo človek, čeprav je po debatah, ki se jih najde na netu, čisto enostavno prilezt do zaključka, da se paleo kekci od jutra do večera bašejo samo z mesom, ki ga prej sami uplenijo, odrejo in še toplega kar surovega požrejo. Pa tolk lepe učke je imel :(

No, ne. Ne gre čisto tako, je pa menda dokaj očitno, da je bit vegi na paleo precej težko. Osnova jedilnikov so namreč beljakovine, ki pridejo od mesa, jajc in rib. Zraven se je velike količine zelenjave, majhne količine sadja in manjše količine oreščkov. Fajn je, če je vir surovin čimboljši - kravja polovica od spodobnega kmeta, ki je kravo pasel zunaj, vam tukaj prinese več plus točk, kot zapakiran šnicel iz Špara in solata od sosede z levo rokco potolče solato iz štacune, tudi če se je nanjo pred enim mesecem poscal sosedov Fifi. Kalorij se ne šteje, ker jih je že itak problem zbasat vase zadostno količino, glede na to, da je meso v kombinaciji z zelenjavo precej nasitno, pa tudi maščobe so zelo dobrodošle (ampak seveda ne ravno tisto olje, ki so ga oželi iz žitaric).

Tolk o paleo-futru. Obljubim, da nikoli ne bom s solznimi očmi zaneseno prodajala dalje "življenjskega stila jamskega človeka" in besno razpravljala o tem, ali je taisti jamski človek nekaj jedel ali ne, ker me taka ideološka jajca ne zanimajo. Meni paleo pomeni točno to - novo, moderno oznako nečesa, s čimer so ljudje eksperimentirali (hote ali nehote) od pamtiveka, za katero se ne splača hodit v vojno. Tko da don't pull that one on me.

Mojih pet paleo tednov bo šlo po klasičnem paleo kolovozu - I love mesek in volim solatku, za zraven pa hočem imet še moj omiljeni mlekec in puter in jogurt. Ravno sem dobila une glive za kefir, pa ni, da bi jih kar takoj preč zmetala. Poleg tega imam po prvem tednu vedno probleme z zajtrkom, ki mora it hitro, al pa mora bit prenosen. Sveža žemlja je v tej kategoriji nesporni zmagovalec, zrezek je pa mal težko prepričat, da bi se zjutraj na lastno pest samoumoril v vroči ponvi, potem bi pa še za sabo pomil. Jogurt je glih tam nekje na sredi in mu uspešno rata podpirat mojo leno rit.

Evo ... kolk sem dobra. V naslednjem mesecu vam bom servirala DVOJNI meni - Borneo in še paleo. Še prometne informacije začnem pisat, pa bo materiala že skoraj za vsak dan :)

Arheologija 101 - odkopavanje spominov na dopust

2012-01-15T20:39:00.001+01:00

Juhej. Uspešno sem preživela december in prvi teden januarja. Proti koncu je šlo že bolj na možganske hlape in na spomin na spanje, ampak je šlo. Tisto, kar je moralo tretjega januarja stat, je stalo in se ni sesulo. Za povrh je imel decembrski death march tudi par čisto fajn stranskih posledic. Videla nisem niti ene štacune, razen lokalne pekarne, kjer sem abonirana na svojo jutranjo krompirjevo žemljo, nakupovanje dariletov sem enostavno prestavila za en mesec naprej (pa moj januarski djeda mraz še nič ne miga v to smer), noben me ni moril z vse sorte prednovoletnim in novoletnim sranjem (ki ga itak v dno duše sovražim) in niti ena človeška duša si ob pogledu name ni upala izustit vprašanja, kje bom za novo leto. Z en mesec starimi podočnjaki do popka in z razgrebenimi gigantskimi mozolji od stresa po ksihtu se za novo leto ne počne kaj prida drugega, kot da se užge maratonski spanec. Do koder gre. In pri meni gre zelo daleč. Tko ene dva dni.

Kakorkoli že - zgodovina se očitno ponavlja. Lani ob tem času sem se zavedla, da imam še cel predlanski dopust, ki ga bo treba porabit do konca junija. No in ta teden sem se zavedla, da imam še cel lanski dopust, ki ga bo treba porabit v naslednje pol leta. Le kam bi se človek dal. In a bi se dal sam, v paru ali grupno. Za letos še ne vem, bom morala še malo razmislit, lahko pa povem, kako sem to pereče vprašanje rešila lani.

Moj prvi pogoj je bil nekam daleč in skurit komplet dopust naenkrat. Moj drugi pogoj - naj mi prosim lepo vse skupaj splanira nekdo drug. Nekam daleč bom šla na komot, naj se kdo drug jebe z letalskimi kartami in s tem, kaj bomo gledali in kam se bomo peljali. Pa sem šla malo brskat po netu, komu bi se nalimala, da me bo šlepal s sabo približno v tiste smeri neba, ki me zanimajo. Južna Amerika recimo. Ali pa moja omiljena Azija. In naj bo čimmanjša skupinca, pa boženedaj kakšnih hotelov. Jaz bi to tko, čimbolj po domačinsko. No, da skratim priču ... tu v mojo zgodbo (al pa jaz v njegovo) stopi Zvone. Šeruga in njegov Borneo. Nova tura, še nič spolirana in utečena, krasne stvari na spisku, češnja na potovalni torti pa džungla. Skupina sicer za moje pojme ogromna (17 komadov), ampak seveda sem se uspela po hitrem postopku tolk napalit na ta Borneo, da sem si dopovedala tudi, da skupina sedemnajstih tujcev ni nič groznega. Šef je dal dopust in konec februarja sem bila prijavljena.

Odhod je bil sredi maja. Kakšne pol meseca pred tem sem imela na sporedu besno ropanje Kibube in vlačenje opreme na kup, tresavica od štacuna-overdose me sploh ni več zapustila (škoda, da se tudi proti temu ne da cepit tko kot proti hepatitisu in tifusu), za povrh mi je pa med to štacunsko apokalipso nekje uspelo izgubit svoj najljubši zeleni pulover (meni, ki nikoli ne izgubljam stvari, sploh pa ne najljubših!), kar je za sabo potegnilo dva tedna žalovanja. Če ne bi tem čustvenim pretresom sledil Borneo, bi se mi najbrž od žalosti kar do konca strenalo. Po stari navadi je zadnjo noč trajalo do treh zjutraj, da sem se do konca spakirala, ampak tokrat se vsaj nisem sredi noči uspela zaklenit ven iz kufra, tako kot pred Avstralijo. To predvsem zato, ker tokrat nisem imela kufra, ampak potovalni rukzak brez ključavnice :) Ob desetih zjutraj na ta pravi dan sem v glavnem pristala pred Tivolijem skupaj s hordo neznancev, se nabasala v bus za Benetke in via Dubaj in Jakarta odbluzila na Borneo.

Drugič dalje.

The king is dead. Long live the king!

2011-12-25T22:45:00.001+01:00

Ajde, gremo dalje. Tri leta tišine bo valjda zadost. Napisala v teh treh letih nisem nič, razen gore ljubečih, razumevajočih, kompromis iščočih in občasno razpizdenih in apokaliptičnih mejlov, ki niso dosegli niti svojega cilja niti mehke sredice tistega, na katerega sem ciljala. Sicer se tolažim s tem, da so imeli vsaj vzgojno-izobraževalni učinek name, ampak ker se rajši učim na tujih napakah, kot na lastnih, sem se namenila to prakso prekinit in začet pisat kaj manj vzgojno-izobraževalnega. Bolje da tukaj nakladam o vevericah, kot da tam razkopavam po globokih življenjskih resnicah.

Ostali omembe vredni dogodki in procesi zadnjih treh let (o katerih bom ali pa tudi ne bom še kaj spacala skup kasneje):

1. Leto in pol nazaj sem se spravila z riti na noge in začela malo bolj resno zganjat šport. S kakšnimi dolgoprogaškimi dosežki in maratonskimi uspehi se sicer ne morem pohvalit, ampak glede na to, da ima moj izbrani šport bolj obrobno vezo z laufom, se glede tega ne sekiram preveč. Začela sem s crossfitom in do danes je stvar mutirala pretežno v powerlifting s crossfitarskimi ocvirki. Preden sem si uspela razmučkat biceps, so bili zraven še olimpijci, ampak ti so do nadaljnjega na prisilnem dopustu pod palmo na Bora Bori.

2. Po dveh sušnih letih sem letos spet uspela it na dopust nekam daleč. Na Borneo. Pol leta je od tega, pa niti slik, ki sem jih prinesla nazaj, še nisem pogledala. Bi bil že cajt.

3. Še vedno imam isto službo. Tisto ludo kučo, ki mi je bila pred tremi leti zadnji izgovor za mrk. O tem najbrž ne bom kaj prida pisala, ker določene stvari (a la moja služba in moja intima) nimajo na javnem blogu kaj iskat, ampak vseeno zavzema tako velik del mojega življenja, da se bo posredno rinila zraven povsod. Še vedno je nora, še vedno me prijazno drži za vrat, še vedno veliko daje in ogromno jemlje. Še vedno mi ni niti malo žal, da sem si takrat upala stopit v prazno, v nekaj, česar nisem poznala. Samozavest, ki jo čutiš, ko ti uspe, je vredna marsikatere neprespane noči. Čeprav ... ne me takih neumnosti spraševat sredi kakšne od teh neprespanih noči :)

4. Pogrešam psa. Najbolj še vedno svojega, ampak zdaj bi bila vesela tudi že naslednjega. Pa ga ne morem imet, dokler imam svojo vampirsko sljužbico. Razen če uspem šefa prepričat, da je delovni :) Programerska pomoč na štirih nogah.

5. Kam so šli vsi fajn blogi?

hello ... we love you

2009-03-08T21:32:00.001+01:00

Ime mi je Urša in imam nevzdržno željo po pisanju bloga.
/hello ursa ... we love you ursa/

Tkole je. Ob novem letu sem prvič v življenju čisto zares menjala službo. Iz nečesa napornega, vendar počasi se premikajočega in predvidljivega, sem padla na dirkalno stezo z nešteto razcepi, kjer mi kar naprej odnaša rit iz ovinkov. Tam, kjer so bili prej trije nivoji šefov in se je ena odločitev odločala par tednov, je zdaj en sam šef, ki točno ve, kaj počnem, ker sam počne iste stvari in posledično smo na križiščih v manj kot petih minutah zmenjeni, kam gremo. Še preden lahko dobro pomolim bučo izza ekrana in povem, kaj me muči, že lahko spet stlačim ušesa med kolena in gonim dalje. Včasih sem hodila delat vedno v isto pisarno za isto pisalno mizo. Zdaj nimam ne enega ne drugega. Selim se naokrog kot nomad in vsak dan čepim pri drugi stranki. Delovni čas? Kakšen delovni čas? Dela se, dokler je delo in delo je vedno.

Že dva meseca več ali manj samo spim, delam in se učim. Nimam niti prostega časa niti kakšne ure v službi, ko bi se lahko delala da delam in zato je moj blog še vedno sirotek. Samo želja po pisanju očitno ni dovolj, čeprav me že lep čas gloda in žveči in ne manjka več veliko do trenutka, ko me bo - v dno duše razočarana - izpljunila in šla težit komu drugemu.

Prav hecno se mi zdi, kako se mi moja bivša, precej naporna služba zdaj dozdeva kot oaza miru in spokoja. In kako kljub temu prav nič ne žalujem za njo. Eno je mir in tišina in tlačenje v vedno isti kalup, ker mi to rabimo in baš nas briga, kaj vi hočete naredit iz sebe, nekaj čisto drugega je pa, ko te spustijo namakat prste v vse sorte zanimive stvari, ob katerih si za začetek polomiš zobe, hkrati si pa sredi vrtinca in se učiš pri izviru. Ne na daljavo in ne iz odmevov, ampak iz lastnih napak in s polnim truplom adrenalina, ker nekaj mora biti narejeno in nihče ne bo naredil namesto tebe. Znaš, ne znaš - nam je vseeno, se pa nauči.

Ubijalsko je. In vsak mesec posebej ne morem verjet, koliko več znam in se mi vse skupaj zdi prav fajn. Vmes pa seveda jamram in crkujem in se tresem od neprespanosti in sanjam o tem, kako bom enkrat navaden fizični radnik, ker napenjanje možganov čisto preveč boli. Pa blog bom pisala. Ja.

Po novem ...

2008-05-01T22:04:00.006+02:00

... se vozi šestdeset. Povsod.

Na cesti skozi naselje se vozi šestdeset, ker se ne pustimo tlačit državi in ker niti slučajno nismo prestrašene pičke, ki se ustrašijo vsake sence za cesto, ker ima mogoče v rokci pištolco. Kar poglejte nas, kako smo hrabri, ko po vasi v drugi nažigamo šestdeset. Petdeset je za presrance!

Na navadni cesti izven naselja se vozi šestdeset, ker smo zadnjič tiščali nos v cestno prometne predpise še pred prejšnjo ledeno dobo in nismo ziher, da tam za takole navadno cesto slučajno ne piše, da se je treba celo vsakih nekaj kilometrov ustavit in odspat par uric, da nas slučajno od utrujenosti na naslednjem ovinku ne odnese s ceste. Poleg tega imamo premajhno plačo, da bi izzivali hudiča in ziher je ziher, pa naj bo ta ziher kar šestdeset.

Na avtocesti se vozi sto. Kar je ekvivalentno glih ene šestdeset na navadni cesti. Tudi prehiteva se sto. Sploh je sto ena taka lepa okrogla številka, ki se je je treba držat kot pijanc plota, ker nikoli ne veš, kateri sopleh na cesti ima v srcu namesto ljubezni do sočloveka skrito provido in če ni sto mogoče tud že mal na nevarni strani.

Dragi cestni omejenci in krvoločni varuhi svoje denarnice. Naj vam pomagam in vas usmerim v pravo smer. CPf***ingP so parkirani na tem naslovu in noter piše, da je omejitev na cestah izven naselja (še vedno!) devetdeset. Avtocest danes ne bomo jemali, ker bom presrečna že, če si boste uspeli zapomnit teh devetdeset (poleg tega pa na avtocestah za take divjake, kot sem jaz, ki vozijo pregrešnih stotrideset, še niso zabarikadirali prehitevalca).

Če imate predpise zato, da jih spoštujete, potem najprej naštudirajte, kaj sploh pravi tisto, kar tako goreče kao spoštujete. Če pa na vso silo hočete povsod bremzat petdeset in manj, si pa omislite bicikel. Počasi imam na cestah izven naselja zadost aerodinamičnih traktorjev lepih kovinskih barv. Bohvasnimarad.

to crk or not to crk

2008-04-07T11:31:00.000+02:00

Dragi prijatelji, sotrpini, sopotniki in občasna zijala (to zadnje je mišljeno na najlepši možni način :))

Zasebni problemi so huda reč in o njih se na tem blogu ne pisari, dokler niso mimo, pa še takrat samo izjemoma. Glede na to, da je edina alternativa stagnaciji KisleGliste zapiranje štacune, mislim, da smo jo zaenkrat še dobro odnesli. Svečano obljubljam, da se bom spravila nazaj k pisanju, ko se bo moja zavaljena zasebnost toliko umaknila, da se bo poleg njene ogromne riti na horizontu videlo še kaj drugega.

Do takrat pa - ušesa med kolena in gonit. In verjet, da cilj obstaja, čeprav ga ni nikjer videt.

Kje smo že ostali?

2008-02-28T19:42:00.003+01:00

Naša svetovna popotnica je pravkar dvignila nos do neba in rekla, da če noče noben z njo v Avstralijo, pol ona tud noče z nikomer v Avstralijo in pejte se vsi solit.

In pol ... *BZOING* ... je zmanjkalo štroma.

Seveda svetovne popotnice ni zmanjkalo skupaj s štromom, ampak je v trdi temi začela razmišljat o tem, da bi bilo za zavojevanje sveta praktično imet kakšen plan. Recimo plan X. Kaj ko bi en mesec čepela v Melbournu in se smilila sama sebi? Plan X je bil po resnem razmisleku (kar obsega ene tri sekunde utrujajoče možganske dejavnosti) soglasno zavrnjen. Naaaaslednji. Plan Y. Kaj ko bi obstoječo letalsko karto skrajšala s petih tednov na dva tedna in bi samo en teden čepela v Melbournu in se smilila sama sebi? Po še enem resnem razmisleku je plan Y dočakal enako usodo, kot njegov predhodnik. Naslednji. Plan Z. Kaj ko ne bi šla v Avstralijo? Tudi ta plan je bil zavrnjen, ker si svetovna popotnica ni želela preživet naslednjih dvajset let pod prvim zadost velikim kamnom, kjer bi se skrivala pred zaničujočimi pogledi približno celotne svetovne populacije (deset gor al dol).

No prav, pol se bomo šli pa drugač.

CELO Avstralijo naenkrat bomo zbasali v tri tedne soliranja, baš nas briga, da nas noben ne mara, baš nas dvojno briga, da ne bomo šli z avtom, ker smo preveč revni, da bi sami najeli avto (in tud preveč presrani, da bi slalom med kenguruji vozili po levi), baš nas trojno briga, da bomo morali preživet od suhih skorjic in drobtinic in še posebej nas baš briga, da imamo čist premal časa, da bi svoje plane lahko prilagajali kakšnemu slučajno mimoidočemu, ki bi se mu ljubilo prenašat nekoga, ki ga vse po spisku baš briga. Sami gremo! In to je plan Ž!

Kako je svet takoj svetlejši, ko ima človek enkrat plan, pa čeprav mu je ime Ž in ni dost boljši, kot če ga sploh ne bi blo.

Glede na to, da je bilo moje edino solo potovanje do zdaj v Malezijo in za tja nisem imela ambicioznega plana, ampak sem v družbi svojega kufra čepela v Kuala Lumpurju in se basala z eksotiko, je trajalo, preden sem se odločila, ali naj s sabo v Avstralijo vlečem kufer ali rukzak. Kufer je bolj fajn za na letalo in njegovi koleščki so krasni za vlačenje po mestu. Rukzak je edina spodobna izbira za avstralski outback, če sta ti primarni transport leva in desna noga. Jaz sem - po neskončnem mučenju svoje okolice z vprašanjem, kaj pa drugi o tem mislijo (in naj si hkrati ne domišljajo, da bom njihove argumente upoštevala) - vzela s sabo rukzak zapakiran v kufer. Nič nas ne sme presenetiti in to. Za prvi in zadnji teden valjanja po hotelih kufer, za vse ostalo rukzak. Sanjalo se mi ni, kje bom med tem "vsem ostalim" pustila kufer, ampak sem računala na to, da se bom do trenutka, ko ga bo treba kje pustit, že kaj zmislila. Če ne, bom pa priklenila zadevo za prvo obcestno štango in me bo tam počaka tri tedne.

No, in tako sem počasi naumila, kam točno bom šla in kaj točno bom vlekla s sabo. Cela Avstralija na žalost ni šla v tri tedne (kar je nedvomno znamenje od zgoraj, da bo treba it še enkrat), računalnik je moral ostat doma, do zadnjega dneva pred odhodom sem uspela pošlihtat vse službene stvari, počistit stanovanje, na kup nanosit vso opremo za s sabo, rezervirat vse vodene izlete, ki sem si jih nabasala v plan in se zmenit s svojo kolegico iz Kuala Lumpurja, da bo imela cajt zame, ko enkrat prilezem do tja (ker basat se s hrano je boljš v družbi). Samo še domov sem morala odplužit, zbasat kup krame v kufer, it spat in naslednje jutro ne zamudit letala.

Ko grem kam za dlje časa, se običajno pakiram kot ta usran za zidom. Obvezno je kup večji kot kufer, vedno mi na koncu, ko ne gre več nič noter, ostane še par velikih stvari, ki pa nujno morajo noter, kar pomeni, da svojo potovalno sestavljanko najmanj enkrat razdrem, zreduciram kup šare in poskusim znova. Tokrat mi je uspelo v drugem poskusu, nakar sem se spomnila, da so me žalujoči ostali tik preden so šli spat obvestili, da še niso nastavili kode za zaklepanje in da bom to morala sešraufat sama. Namesto lahko noč so mi zaželeli, naj se ne zaklenem ven iz kufra. As if. Men se to v miljon letih ne more naredit. Vedno preberem navodila in nikol ne gre nič narobe!

Slavne zadnje besede.

Kaj se vam zdi, kakšne sorte je prvi glas, ki ga človek spusti ob pol dveh zjutraj, ko ugotovi, da je rezultat njegovega "dejmo sam še neki mal probat", da ne more več do svojih preljubih gat in sploh do ničesar, kar naj bi bilo pet ur kasneje v trebuhu aviona? Iz prve sem se uspela zaklenit ven iz popolnoma spokanega kufra. Pa še eno nagradno vprašanje: kaj mislite, kakšna je koda, če se vam na začetku sanja ne, kakšna je in začnete poskušat pri 000? Točno tko. 935 je. Preverjeno v praksi. Hvalabogu, da ima ključavnica samo tri številke. Če bi imela štiri, bi jo morala ob prihodu v Melbourne razstrelit, tako sem pa samo tričetrt ure na hodniku znucavala prste in zlo potiho zlo grdo govorila. Mal zarad tega, da ne bi koga po nesreči zbudila, mal pa zarad tega, ker ni šans, da bi se tista, ki vedno prebere navodila, pustila komu najt sred vdiranja v kufer. Od samega adrenalina pol, ko sem bla že spet srečno združena s svojimi gatami, še zaspat nisem mogla in sem šla po samo kakšnih dveh urah spanja na avion s podočnjaki do popka.

Krasno se je začelo.

Ta zapis, prvi v seriji spominov na prvo letošnje poletje, je nastal točno danes v čast (in iz foušarije) moji prjatlci, ki zdajle enkrat dela touchdown v deželi down under in ne misli pridt nazaj do poletja. Srečno, Tinca :)

Hja

2008-01-21T20:55:00.001+01:00

Sem nazaj. Že en teden pravzaprav, ampak se ves svoj prosti čas skrivam v samoti svojega stanovanjca in se delam, da nisem nazaj. Precej neuspešno sicer, ampak mogoče me bodo pa dokončno deportirali down under, če se dost dolg naokol vlečem kot mavrični smrkelj. Nikol se ne ve.

Če se slučajno sprašujete, zakaj je sred januarja tako usrano vreme - nekdo je na drugem koncu sveta zadnja dva tedna goreče molil za poletje in vizualiziral palme in peščene plaže. Menda je tole as good as it gets na tem koncu v januarju. Če hočete drugo leto imet zimo, me ne smete pustit na toplo, ker there's no way in hell, da bom brez boja prišla s 40 stopinj nazaj pod nulo. Oziroma ... v bistvu je najboljš, da udarite humanitarno akcijo in me preselite tja dol od novembra do aprila. Pa na đeparac prosim tud mislit, ker Kenguruland ni za klošarje.

Nazaj sem uvozila:

eksotičen avstralski prehlad, staknjen čisto na koncu potovanja ob prečkanju mostu nazaj v Melbourne. Če nič druzga, znam vsaj fajn demonstrirat svoje nezadovoljstvo nad situacijo, v kateri se znajdem (če me nočte, bom pa tukaj in zdaj poskusila naredit samozadavitev s kašljem!)
več rjavega pigmenta na svoji koži, kot sem ga prej videla skupaj v petnajstih letih. Moja rjava barva je sicer v najboljšem primeru tipa "kje maš zdej tisto rjavo barvo?", ampak just you all shut up - na nožicah se mi poznajo trakci od japank! (vsaj mislim, da se še :))
od oka ene sto izpuščajev/pikov, ki se še vedno niso odločili, ali so kakšna neznana alergija ali so posledica steničnih orgij (yep, we had company ... prvič videla kenguruje, koale in stenice :)) So pa vsaj nehali srbet, čeprav zdaj izgledam kot bojišče in se moje krasne rjave barve izmed vseh hrast sploh več ne opazi.
dve kili rdečega kamenja, ker za kakšne kičaste suvenirje ni blo ne dnarja ne placa
par majhnih zajčjih kosti pobranih v puščavi, ker skrivališča za kamelje, konjske in goveje lobanje tud po nepopustljivi racionalizaciji prtljage nisem našla (poleg tega ne bom priznala, da so me v muzeju ob pogledu na kitova vretenca dajale grde misli o desna-roka-levi-žep)
en kup rdečega peska, zažrtega v vse robove rukzaka in vse čevlje in cunje.
neustavljivo željo po še.

Plan je Tasmanija septembra 2009 :) Vsaj Tasmanija.

Raport per partes pa drugič.

...

2007-12-05T13:00:00.000+01:00

GONE
~~FISHING~~
KANGAROOING

Not invisible, not anonymous

2007-11-15T09:41:00.001+01:00

Once upon a time, ko je blo vreme lepše in sem še dokaj redno motovilila po hosti samo v pajkicah in majici, sem se začela obremenjevat z vprašanjem, kako naj nosim s sabo kakšno identifikacijo, brez da bi morala po gmajni za sabo vlečt kufer, v katerega bi varno spravila pasoš, osebno in pet para za taksi. Ker sem modno osveščeno bitje (bwahahaha, dihi urša, dihi), mi pasje ovratnice in papirčki z naslovi, oviti okol ročajčka od očal, niso estetsko zadovoljujoči. Mi hočmo več!

Tisto več sem našla na roadid.com. Po izdatnem cedenju slin in izbiranju barv, sem si naročila nekaj takega:

Gor piše moje ime, moj naslov, dve telefonski in da sem darovalec organov. Da se ve, če me slučajno do konca povozi avto in kaj od mene še ostane uporabnega. Kdo bo pa takrat brskal za zdravstveno kartico in klicaril mojo mamo, ki sicer ve, da me smejo v takem primeru razsecirat, ampak nikoli ne dvigne telefona takrat, ko jo zares rabiš.

Poleg tega, da sta mi trak in ploščica všeč in da se počutim, kot da sem za svoj keš dobila veliko, me je posebej navdušila cena poštnine (dva dolarja in pol) in dejstvo, da pošiljatelj sam od sebe napiše na kuverto "gift". Če to ni v srce segajoča skrb za stranke ... :)

Enivej - reklama ni glavni namen mojega posta. Včeraj sem od roadid.com dobila mejl, da mi je do konca meseca omogočeno naročilo s 15% popusta. Ker že imam, kar sem hotela imet in zaenkrat nimam dodatnih želja, lahko teh 15% popusta izkoristi kdo drug (ali več njih).

Oh yeah, glad you asked. But of course there's small print :)

popust je povezan z mojimi osebnimi podatki, ki niso javne narave, zato sem ga pripravljena podarit naprej samo, če lahko naročilo opravim sama. Plačilo gre pri tem preko moje kreditne kartice in riziko, ki izhaja iz plačevanja s kreditno kartico preko interneta, prevzamem sama.
ker nisem primarno socialna ustanova, ker sem imela že kakšno negativno izkušnjo in predvsem, ker si zaradi potovanja v decembru ne morem privoščit kreditirat kogarkoli na kakršenkoli rok, sem pripravljena podarit popust in plačevat s svojo kartico samo proti vnaprejšnjemu nakazilu kupnine na moj transakcijski račun. O tej točki se ne pogajam, razen če vas osebno poznam. To seveda pomeni, da se vnaprej pozanimajte o moji verodostojnosti (če se lahko) ali imejte pripravljeno orng dozo slepega zaupanja vame. Če tega nimate, potem vam svetujem, da naročite stvari brez popusta. Konec koncev niso tolk drage, da bi človek brez možnosti popusta gagnil pod težo plačila.
o šumnikih se ne bom pogajala z dobaviteljem, ker med vso solato, ki jo moram zrihtat pred svojim potovanjem, za take stvari nimam časa. Moja tablica na trakcu je brez njih in me to ne moti. Nekaj o šumnikih na roadidjih je bilo drugače napisano na tekaškem forumu in se greste lahko informirat tja. (če te alineje o šumnikih ne razumete, se ne sekirajte)

Mislim, da je to približno vse. Mogoče samo še par vrstic za tiste, ki se bodo ob teh mojih pogojih vprašali, če imam pošlihtane vse kocke v glavi in če mislim, da se mi bo pod takimi pogoji sploh kdo javil.

meni je vseeno, a se kdo javi, ali ne. Če se ne, potem popust konec meseca zapade in osebno me to popolnoma nič ne boli.
če se vam zdi otročje, da nočem dat komu tretjemu na razpolago svojih osebnih podatkov, nekdo tretji jih bo pa meni moral dat vsaj toliko, da mu bom lahko dostavila njegovo robo, potem se vprašajte, zakaj se vam zdi sprejemljivo, da bi jaz morala dat vam osebne podatke, vi pa meni ne. It goes both ways.
če se vam zdi nefer, da hočem v primeru naročila imet keš vnaprej - hja, seveda je nefer, ker bom en kos časa jaz razpolagala z obojim, namreč z vašim denarjem in s tistim, kar ste naročili. Zato tam gor piše, da se oborožite z zaupanjem. Ne dost manj nefer je, da jaz spušim svoj keš, ki si ga ne morem privoščit spušit, za robo, ki je ne rabim in se potem vrli naročnik premisli še preden plača. Zdajle nimam na razpolago takega manevrskega prostora in boste morali s tem preživet.

To je to. Če kdo bi (karkoli iz tiste web štacune, ne samo id trakca) - desno zgoraj imate moj mejl naslov. Časa imate do ~~29.11.~~ 26.11. zvečer.

A gre kdo z mano?

2007-11-11T18:22:00.000+01:00

Tale post bo bingljal z vrha, dokler bo aktualen.
Vsa ostala nova in stara krama je pod njim.

Iskanje sopotnika ni več aktualno, ker sem se spoprijateljila z idejo, da grem sama in sem danes (22.11.) začela rezervirat stvari, ki jih vsebuje moj plan for going solo. Potencialni sopotniki - sami ste si krivi! :)

Kdaj drugič mogoče. Bom probala povedat kakšne pol leta prej ...

This just in ...

No, to mi je letos padlo v naročje.

Moj (skoraj fiksen) urnik je naslednji:

6.12. grem z Brnika proti Melbournu. Pridem tja, ko pridem, če ne padem prej dol.
do 14.12. sem zacementirana v Melbournu, kjer se bom šla nine to five službo
od 15.12. do 08.01. sem frej. Zaenkrat brez planov.
08.01. letim iz Melbourna v Kuala Lumpur, kjer se čekiram v isti petzvezdični hotel, kot januarja in se takoj po prihodu zadanem z enim ogromnim mango smoothiejem. Tolk daleč zdajle seže moje planiranje :)
13.01. parkiram rit na letalo in odletim proti Brniku.

V naslednjih par dneh izvem, če čisto zares grem in če grem (update: juhej, grem!), potem vsaj za tri tedne Avstralije zaenkrat nimam ne družbe ne plana ne ništa. Nothing wrong with that, pač nisem imela prej pol leta časa, da bi prepričevala morebitne sopotnike, da je to fajn ideja in naj si našparajo keš za karto in planirajo dopust. Tudi solo motoviljenje po Avstraliji mi ni nobena grozna stvar, ampak še raje bi imela koga s sabo.

Znam bit ne pretirano zoprna, petzvezdični hoteli so (kljub vsemu, kar se na tem blogu bere) out of my league in sem v bistvu low maintenance, zanimivo mi je marsikaj (obljubim, da ne bom letala samo po muzejih in živalskih vrtovih :)), sem prilagodljivo bitje, edini potencialno hudi problemi za sopotništvo pa utegnejo bit, da ne maram placov nabasanih z ljudskimi množicami, nisem tipičen japonski turist in ne grem v Avstralijo žurirat. Aja, pa prodat se me tud ne bo dalo kar tako. I am not that pretty and I speak the language.

Dost reklame. Če se kdo najde (barva, starost in podobne zadeve niso pomembne), ima moj mejl naslov zgoraj desno.

Edina

2007-11-03T21:19:00.000+01:00

Edina, ki letos šteje (za pokal najbolj razcmizdrenega osebka) in sploh edina zame pomembna. Upam, da je blo čimveč takih v vsem tistem morju od nek-se-vidi-raskoš.

Slikano včeraj zjutraj v soju avtomobilskih luči.

Extreme Makeover

2007-10-26T07:45:00.000+02:00

(... ker me vse skup spominja na tisti ameriški šov, kjer vzamejo eno človeško bitje z deficiti na zunanji strani, ga razstavijo na prafaktorje, vsak del obrusijo, polomijo, nazaj zlepijo in spolirajo in prafaktorje sestavijo nazaj v drugačno človeško bitje)

Moj sposojeni stanovanjček je v zadnjih dveh mesecih naredil nekaj malih korakov za človeštvo in nekaj ogromnih korakov zase. Od vsega tega korakanja sem sicer zmatrana jaz, ampak naj mu bo, ker je pridkan in mu še zmer ni crknila centralna. Sama ljubezen ga je.

Glavne štiri operacije, ki jih je moral prestati so takele:

Odklesanje svinjarije s skreta
Stanovanjčkov skretek je bil ob prevzemu zanimivih barv. Še vedno mi je žal, da ga nisem ovekovečila za zanamce, ker kaj takega tudi kameleon med gnilimi pomarančami težko spravi skupaj. Oranžno-rjava s pridihom črne, pri čemer je črna delovala kot zadnji stadij nekroze. Nisem si mislila, da drek na drek na drek v par letih rezultira v nečem tako barvitem.

No ampak kljub vabljivim barvam (uhh) mi ni bilo do pretiranega šarjenja po školjki, zato sem prvič v življenju odkrivala radosti zlivanja varikine down the drain. Zdaj je školjka bela in sijoča in verjetno tudi malo razžrta, ampak če moram jaz z debelimi rokavicami in gobo bezat izza roba stoletno sranje, potem se sme školjka tud mal žrtvovat. Dodatno sem skretovi dili skupaj z umazanijo najbrž dol zdrajsala tudi vrhnji sloj barve. Bomo itak menjali, do takrat je pa lahko invalidna in šekasta, samo da je čista.

Odklesanje sesalca iz svinjarije
Začasno sem podedovala sesalčič. Malo oranžno Philipsovo stvar, ki je spuščala glasove kot kakšna avionska turbina, pa nič pametnega ni posesala. Izvlačenje drobovja je pokazalo, da je noter vrečka iz blaga, za katero bajam, da ni bila še nikoli v svojem življenju spucana. Vsebovala je cementno kocko iz prahu in las, ki jo je bilo nemogoče spravit narazen in če ne bi bla tolk zoprna glede spoštovanja načela, da se tujih stvari ne meče proč, ne bi blo več niti vrečke, niti kocke. Zdaj mi je žal, da kocke ni več. Morala bi jo za lastnika uskladiščit skupaj z vrečko. Notranji filter je imel na sebi ene pol centimetra debelo plast posesane svinjarije. Lajk dis:

Zunanji filter je bil tolk prašen, da se je prašilo za njim, ko sem ga samo prijela za vogal in odnesla v lijak oprat. Potem, ko sem sesalčič po par dneh usposobila, inštalirala nove vrečke, posušila oprane filtre, obrisala prah z njega in iz njega, sem končno prvič posesala in ker sem navajena med sesanjem večkrat posesat tud krtačo, da se ne vleče svinjarija za njo ... me je skor butnil šok, ko sem prvič videla tole:

Levo je spucana, desno je nedotaknjena. Do pleha je bila med ščetince zabasana packarija, ki sem jo ven dobila samo z nožem, še prej sem morala pa krtačo razšraufat, da sem sploh prišla zraven. Ni čudno, da so ščetince vse pokvečene, če so pa na njih že kar rožice rasle od vsega prahu. Kolk sovražim situacije, ko moram najprej spucat stvari za pucat, da sploh lahko začnem pucat!

Na novo izklesanje kuhinje, kjer je že enkrat bila
Niti en ročaj omaric ni bil tak, da bi se ga človek pritaknil brez lateks rokavic. Niti ena vratca omaric niso bila take bež barve, kot bi morala biti. Notranjosti omaric so bile odete v sprijet prah in torej simpatično sive. Okrog štedilnika (zgoraj, zdolaj in naokoli) je bilo kompletno vse, s kozarčki od začimb vred, na gosto pokrito z mastnimi fleki. Napa je bila ... za odmontirat, ker se z njenega filtra samo še ta največje opice niso obešale. Posoda je bila skoraj vsa svinjska, tista, v kateri se kuha, je imela svinjarijo dodatno še permanentno zapečeno. Eden od piskrov je kazal jasne znake, da so ga po kuhanju makaronov brez pomivanja pospravili nazaj med brate, vse posode, v katerih se je grelo mleko, so sledove o tem ponosno nosile na robovih.

Kanta za smeti je bila ... ne vem ... mogoče nekateri mislijo, da mora bit kanta za smeti ogabna, ker bi se jim jo drugače zdelo škoda uporabljat za smeti. Tudi vse ostale tri kantice za smeti (kopalniška, skretniška in tista za papir v delovni sobi) so bile ogabne. Kuhinjsko smetiščno kanto sem morala odšraufat z vratc od omarice, da sem lahko spucala plesen za njeno plastiko. Saj je ne mislim lizat, ampak vsaj tolk je lahko čista, da sem jo pripravljena odpret brez rokavic in potem ne imet občutka, da si moram oparit roke, da se znebim packarije.

V mikrovalovki je bilo od bogvekdaj polito mleko. Na polici med čaji so se jagali pajki. Dile za rezanje so bile vse po vrsti totalno plesnive po zarezah. Jedilni pribor si je delil predal s fleki in prastarimi drobtinami. V predalu, ki je na prvi pogled vseboval trgovinske plastične vrečke za reciklažo, je bilo vmes polno mastnih plastičnih embalaž in podobnih odpadkov. Hladilnik je bil plesniv. Vrata od pečice ... eh, see for yourself:

Tisto med vratci od pečice in pečico so tone izgubljenih müslijev. Kuhinji sem pustila tri tedne svoje mladosti. Poln kufer jo imam, pa še ni konc. Tisti müsliji na primer so še zmer, kjer so bili.

So - last but not least ...

Preganjanje sovražne civilizacije iz spalnice
Spalnica je bila prva prioriteta in na žalost tudi najhujša rak rana. Ekskjuzmi, ampak ne bodo men med spanjem na glavo padale spore od plesni in ni šans, da bo tole spodaj moj razgled med udejstvovanjem v najboljšem športu na svetu.

Tale slika je sicer edini plesnivi kot v dnevni. Spalnice nisem dobila v originalnem stanju, ker se je moj predhodnik nekaj trudil s pucarijo. Po rezultatu sodeč jo je pleskal z vodo ali mogoče s kakšnim bio blaževim žegnom, ker je vse skupaj po njegovi intervenciji izgledalo takole

No, jaz imam občasno obdobja, ko me efekt tople grede in obremenjevanje okolja eno figo gane in tole je bil trenutek za izvlačenje težke artilerije. Nema bio. Postlo sem oblekla v plastično oblekico, spravila sem se na lojtro s kozarcem za vlaganje in penzlom in sem komplet plesen prepenzlala s Cloxom. Clox se je veselo cedil po steni navzdol in ker je bila plesen zeleno sive barve, so moji zidovi jokcali umazane solze.

Boljš. Definitivno boljš. Edino tisti sledovi od maskare po celi višini zidov ... pa še zmer so se videli fleki. Pa imela sem še eno flaško nečesa drugega, bolj toksičnega. S šprico. Proč pa ja ne bomo metali! Še enkrat sem se spravila na lojtro in vse kote popipsala z Belim. Pri tem sem pozabila, da ko pipsaš steno, se precej pipsanja od stene odbije. In ko pipsaš strop, narediš tak fin dež. Strupen. Na svojo lastno glavo. Razžrlo mi je barvo na zgornji strani štumfov in na majici, za lase ne vem, na ustih sem imela nagobčnik, poleg tega pa na srečo nosim očala in je bla škoda omejena. Zdaj imam tudi nedvomen dokaz, da nimam platfusa. Podplati na zelenih štumfih imajo take bele fleke, kot bi nanje prekopiral šolski primer odtisa normalnih tac iz učbenika. Tole je rezultat na stenah.

Very cool. Uniformna siva barva. Do tistega trenutka sem govorila, da malarije se pa ne bom šla, da imam rajš flekasto sobo, samo da je brez plesni, da se mi ne lub, da ne znam, da še nikol nisem, da nočem, da ne morem, da mi moja vera prepoveduje ... da pač ne bom. Potem sem uočila tole krasno sliko

in sem laufala kupit barvo :) Ker v navodilih piše, da je treba pred malanjem steno prepenzlat z Algicidom, sem nabavila še tistega in še tretjič prepenzlala vso kvazi bivšo plesen (do tu sem jo imela že mal dost in sem samo še čakala, kdaj bo konec). Med barvanjem z Algicidom mi je enkrat celo uspelo zlezt v vgradno omaro s ksihtom proti steni in barvat tik pred nosom - in se seveda od hlapov in smradu skoraj onesvestit. Torej otroci, al ne delat tega, al pa nosite zaščitno opremo. Saj je dost, da men par miljard možganskih celic zarad takih eksperimentov ne dela več.

Sobo sem pomalala z Jupol Citro, ki je specialno za stene nagnjene k plesnivosti, zdaj imam lepe bele zidove, kako dolgo bo to trajalo, bomo pa še videli. Voila.

Kar se mene tiče, se je splačalo. Moj dragi je sicer mnenja, naj se januarja pripravim na ponoven izbruh stenske civilizacije, ampak držim pesti, da moj dragi nima pojma. Eh, as if.

Tko.

Še vedno me čakata večina dnevne sobe in balkon. Okna in okenski okvirji povsod, razen v spalnici, so še zmeraj ogabno sivi (ampak se jih ogibam na kilometer). Z razredčeno varikino moram pomit ploščice (upam na za odtenek bolj bele fuge, but I'm not holding my breath). Nekako moram spucat radiatorje zgoraj pod rešetko. V kuhinji še nisem spucala pečice. Ravnokar že petič danes namakam odcejevalnik posode v Cillitu. Obloge vodnega kamna so v letih uporabe pridobile oranžno in črno barvo. Približno kot straniščna školjka. In ja, I know for a fact, da se je stvar uporabljala za odlaganje čiste posode. Kar gravž me mal strese od tega.

Tolažim se s tem, da tako, kot mora menda vsak moški napisat knjigo, posadit drevo in naredit sina, mora verjetno vsaka ženska kdaj lastnoročno izkopat kakšno tuje stanovanje iz gravža.

Upam, da je ta kdaj samo enkrat v življenju :)

Forum, forum na steni povej ...

2007-10-24T21:35:00.000+02:00

Eno izmed pomembnih pravil sodelovanja na strokovnem (ali 'strokovnem') forumu je, da morajo imeti prispevki kratke naslove, ki dajo bralcu čimboljši občutek, kaj se za njimi skriva. Vsi HELP ME PLEASE, THIS IS URGENT umotvori so po hitrem postopku zaklenjeni ali brisani, čeprav imajo ravno taki zaradi človeškega firbca zagotovljen najširši krog bralcev.

Sem globoko tovrstna pravila spoštujoč uporabnik forumov. Poleg tega sem (očitno) uporabnik forumov z neobičajnim problemom, ki je zaradi globokega spoštovanja pomembnih forumskih pravil globoko potonil. Moj post z naslovom Iščejo se navodila za produkt XY-kitajc-me-je-naredu, je kljub ljubeči pozornosti, s katero sem ga sestavila, popušil na celi črti. Branost nikakva. Število odgovorov ... well ... očitno noben noče priznat, da ima isti XY-kitajc-me-je-naredu-in-ne-ubogam produkt. En odgovor. Ker sem si odgovorila sama :)

Naj bo torej tole obliž na mojo literarno prasko (sindrom I love to write but noone wants to read :)). Podnaslov ...

Kako sem po netu ganjala Kitajce

Prvi juriš (forumski)

Once upon a time so v neidentificirani športni štacuni prodajali laufsteze po fajn ceni (ne, to ni tiste sorte post, kjer se bom jadala, kakšen džank prodajajo za mali keš ... mogoče o tem kdaj kasnej, ko jo bom sploh uspela priklopit). Eno od teh laufstez sem pred kratkim skupaj s stanovanjem, kjer stoji, priposestvovala za določen čas. Ob tem so se navodila za uporabo in vzdrževanje uplinila, lastnik steze pa je v naglici med zapuščanjem stanovanja na temo vzdrževanje steze dvakrat zamahnil skozi zrak in izjavil, da je vse izi pizi, saj jo je treba samo redno mazat z oljem (ki se je, jasno, tudi uplinilo).

Trenutna situacija:
Laufsteza v enem kotu ringa pravi, da od sebe ne bo dala niti glaska, da so njene žnable zapečatene in hahaha, da vas vidim, inferiorna človeška rasa. Jaz v drugem kotu ringa izvajam koreografijo Inferiorna človeška rasa (z govejim pogledom in vsem tem ...).

Tehnični detajli:

steza je kitajska roba, model HK 1689, proizvajalec Nice Body Fitness Co., slikovni material in specifikacije dosegljive tukaj.
navodila za uporabo so MIA, prav tako vse morebitne pritikline a la vzdrževalni material
kje je bila steza kupljena, ni znano (razen, da je bila kupljena v SLO)
steza ni moja (tko da ne mene tepst!)

Strategije, ki do zdaj niso obrodile sadov:

obhod vseh večjih športnih štacun, kjer med drugim prodajajo noname fitnes opremo. O znanju prodajnega osebja o laufstezah na tem mestu ne bi, ker se ne bom znala več ustavit. Mogoče samo tolk, da nikjer(!) nič ne vejo o tem, da se morajo določene steze vzdrževat s silikonskim oljem. Prav tako nikjer ne prodajajo laufstez istega proizvajalca.
mail prodajnemu oddelku domnevnega proizvajalca. Prišel je odgovor s poizvedbo, kje je bila laufsteza kupljena in kakšen je moj naslov, potem se je pa z njihove strani ustavilo. Mogoče imamo trenutno samo medkulturne konflikte in ne znam prav delat s Kitajci.
okol obrnjenje interneta u potragi za kakšno elektronsko verzijo navodil za uporabo. Neuspešno.
prebrskanje bolhe in forumov v upanju, da kdo kaj podobnega ima ali prodaja. Neuspešno.
odšraufanje pokrova od motorja v upanju, da bo vzdrževanje steze self explanatory, ali da bo vsaj kje kakšna nalepka v kitajščini. Nope. Nada. Ni self explanatory.

Zdaj mi počasi mal zmanjkuje idej (razen da tistega Kitajca po mejlu še mal pod rebra sunem), zato obešam sem gor vprašanje, če ima mogoče kdo enako (podobno?) laufstezo in če se kdo tak slučajno najde, ali mi je pripravljen poskenirat ali skopirat navodila za vzdrževanje in uporabo. Prosim lepo. Če se ne bo našel noben princ v belih supergah, ki bi rešil svet, bom pa zelo hvaležna tudi za generična navodila, kako jo lahko vzdržujem in je po možnosti v enem letu ne pokvarim (preveč). Nekaj sem sicer v to smer na forumu že našla, ampak ne vem, ali je relevantno za mojo laufstezo.

Hvala mnogo (tud samo za deljenje mojih problemov)

ursa

Obdobje stagnacije

Vsa ponosna na svoj prispevek skupnosti (let me just ROTFLMAO a bit here) sem po objavi zgornjega bisera od posta čakala na kakšno gesto podpore, recimo razglabljanje o gnili kitajski robi in kitajskem uničevanju zahodne tekstilne industrije. Al pa vsaj debato o tem, kako je riž fenomenalen futer. Al pa mogoče kakšno generično izkušnjo z vzdrževanjem katerekoli lauf steze od kateregakoli proizvajalca postavljeno na kateremkoli koncu sveta. Kar tko, ker me je moj neobičajen problem spravljal ob živce.

Pa čakam, pa čakam, pa nič. No, to me samo po sebi še ni spravilo v slabo voljo. Pač - bizaren problem, primerno število interesentov. Nakar sem se malo razgledala okrog sebe in ugotovila, da vsak ČEVELJ TAPATA in PODLAGA post, v katerem je vprašanje kaj mislite o tem škrpetu oziroma po kakšni podlagi naj laufam, nagenerira v pol manjšem času petnajstkrat več ogledov in odgovorov, katerih vsebina je dosegljiva v stokratnih odmevih z enim gugl iskanjem. Um? Ljudje, jaz mam ja resen problem. Vi pa tkole.

:)

Drugi juriš

Kako že gre tisto - pomagaj si sam? Sem šla direkt še enkrat dregnit unega ubogega Kitajčka pod rebra. Pa je napisal be patient, I am very bizi with factory working all days. Jaz pa takoj slinasto nazaj, da upam, da si bo kmal lahko odpočil, ampak da krvavo rabim navodila in da bom hvaležna njemu in njegovi mami in njegovi babici in njegovi prapramiljonkratprababici. Naj si nekam zatakne svoj be patient (on o tem zadnjem ne ve nič). Danes sem dobila dve poskenirani strani iz navodil. Ime fajlov je v kitajskih znakcih. Extremely cool. Blazno sem ponosna nase.

Pridem torej domov, si petstoprvič ogledam razšraufano laufstezo in se odločim, da po navodilih sodeč ne bo take krize, če jo priklopim in o vzdrževanju razmišljam kdaj drugič. Še zmer namreč nimam pojma, kje točno se jo namaže z oljem, ker so navodila to pozabila omenit. Ampak o tem bomo razmišljal kasnej. Priklopim. Prižgem. Mi odleti varovalka. Pristavim lojtro, usposobim varovalko, ponovim vajo. Tokrat ne odleti varovalka in steza začne delat. Se spravim gor, hodim, hodim, navijem hitrost, laufam deset korakov in si skor polomim zobe. Jebeni trak zdrsava.

Mal poguglam, treba bo zategnit trak, pa mogoče namazat (kaj ko bi o tem kar takoj, ne pa kdaj drugič), pa ... oh, fuck XY-kitajc-me-je-naredu-in-ne-jebem-žive-sile produkt. Bom jaz to jutri, ko grem kupit imbuse in silikonsko olje in ene persene.

Mame jim kitajske!

In other news - prisežem, da (še zmer) delam na obljubljenem postu o odpravljanju plesni. Gabi se mi resizanje slik. Ne zarad plesni. Zarad resizanja. Saj bom ...

Surrealizem

2007-10-11T09:14:00.000+02:00

Včeraj, pol devetih zvečer. Čepim doma, priklopljena na službo, zraven mene stacionarni telefon. Dve uri prej je zvonil, pa nisem dvignila, ker noben, ki me pozna, ne ve tiste številke. Ob pol devetih spet zvoni. Ista številka. Firbec. Pa dvignem ...

nosljajoč glas: dober večer, sem študentka Barbara, delam blablabla (raziskavo? anketo?) za blablabla. A bi lahko govorila z enim od staršev?
moja pamet: oooh, this is gonna be so easy!
jaz: jih pa ni doma
ona: kdaj pa lahko pokličem, da jih bom dobila?
jaz: mogoče jutri ob tem času?
ona: v redu, na svidenje
jaz: adijo
...
jaz: ??? + *ogromne, svetleče, butaste okice (think deer in headlights)*
moja pamet: *se strese kot moker pes* ... ziher se mi je samo zdelo. Pejmo nazaj delat.

Če ni bila večna študentka pri petdesetih, je bila ziher deset let mlajša od mene. Naslednjič bom najprej po telefonu mamico vprašala, če lahk dvignem telefon :)

Glede na to, da je ravno sezona podeljevanja Nobelovih nagrad, podeljujem eno zvestemu bralcu mojih mejlov, ki je predlagal, naj danes, ko bo študentka Barbara spet klicala za mamico, povem, da je pet minut prepozna, ker je šla mamica pred petimi minutami v Indijo meditirat in ne vem, če bo še kdaj nazaj in naj tega nobenmu ne pove, ker me bo drugač socialna odpeljala.

Al bom pa naredila tko, kot moj bližnji sorodnik, ki se zanalašč oglasi v nemščini.

Al pa mogoče rajš ne bom dvignila.

Lower life form?

2007-09-20T10:12:00.000+02:00

Lulat me. Spokam se proti skretu, katerega vrata so bila do takrat odprta in je bil prosto prehoden tudi za stvaritve matere narave without opposable thumbs. Prižgem luč in preden mi uspe za sabo zapret vrata, se mi v kopalnico uštuli maček. No ja, whatever. Če me hoče maček gledat na školjki, pa naj uživa. Sicer nisem še nikol z mačkom v kopalnici, ampak vse je enkrat prvič ...

Spravim se opravit svoje, maček pa skoči na banjo in čaka. Situaciji primerno se obnaša, kot da mu je nerodno. Ko vstanem s školjke in grem do lijaka umit roke, se premakne tudi maček. Na bide. In začne lizat pipo. Hm. Nekak mi ni treba dolgo razmišljat, šta je autor htio time da kaže. Odprem vodo in maček pije. Medtem, ko čakam, da se bo napil, se počutim mal bizarno, ampak ne preveč, ker so družine, kjer se ne čudiš ničemur, niti mačku, ki sedi na bideju in pije iz pipe.

Ko zaključiva vsak s svojo straniščno dejavnostjo, se družno odpraviva ven iz kopalnice. Pred vrati srečava družinskega člana, ki mu jaz začnem razlagat, da sem imela v kopalnici mačka (maček medtem spizdi). Družinski član se pozanima, če je maček hotel pit. Jaz rečem, da ja. A sem mu dala pit? Ja. End of story.

Danes se še vedno počutim mal čudno. So družine, kjer tudi maček obvlada vse skrivnosti uspešne komunikacije.

Agabn

2007-09-04T09:31:00.000+02:00

Do nadaljnjega sem obsojena na svinjarijo.

Prizorišče
Stanovanje konkretne velikosti na luštni lokaciji, za katerega bi moral potencialni najemnik računat z vsakomesečno precejšnjo luknjo v denarnici. Moi ima srečo (ki se ji reče veze) in se gre priložnostni haussitting.

Sodelujoči

ena nižje razvita civilizacija v zametkih v hladilniku,
druga nižje razvita civilizacija sredi največjega razcveta na stenah pod stropom spalnice,
raziskovalna veja spalnične civilizacije, ki v kotu dnevne sobe išče nove svetove, primerne za življenje
manjše skupine spalnične civilizacije, ki so zavrnile tradicionalno ureditev in se naselile na skrajne robove znanega sveta (po vseh okenskih policah)
izvidnica spalnične civilizacije v kopalnici
kolonija višje razvitih organizmov (noge, krilca) v idealnem habitatu pod kavčem, omejenim z dvema pregrinjaloma, ki segata do tal (od te si obetam kakšne dinozavrske primerke, glede na to, da že tolk dolgo živijo v osami)
pajki v ogromnih bajtah in ostanki njihovih bivših bivališč
ena crknjena rastlina (nisem biu jast!) in dve še živeči, ki so jima zdaj, ko sta v moji oskrbi, verjetno šteti dnevi.

and last but not least

iztrebljevalec avtohtonih prebivalcev (aka jaz) z gobo za pomivanje prišvasano v eno roko in cunjo za brisanje prišvasano v drugo roko. Vedro s praškom porivam pred sabo z nogami. Cunjo za suho drgnjenje pomitih površin balansiram na glavi.

Prvo dejanje
Po tradicionalnem dnevnem crnčenju, s katerega sem predčasno zviznila, ko paznik ni gledal, sem se odpravila na izlet v Merkur. Na šoping plonkcegelcu sem imela pripomočke za prijazno dopovedovanje zidni plesni, kdo bo zmagal, če slučajno pride do polaganja rok. Po izdatnem lutanju med posodo, rožami in kopalniško opremo, sem končno dolutala na do it yourself oddelek in bila takoj nagrajena s polico, na kateri sem našla Clox in Belo. Tri police naprej sem magistrirala iz poceni penzlov in zaščitne folije, potem je nekaj časa trajalo, da sem našla špohtel, zaščitne nagobčnike so imeli pa tako dobro pospravljene (sem prevelika za gledat na spodnje police), da sem morala vprašat za pravo smer. Nimam sicer čisto dobre predstave, kaj bom počela z zaščitnim nagobčnikom, glede na to, da je proti prašnim delcem, ne pa proti hlapom od tekočega izganjalca zidne plesni, ampak ker se mi zdi seksi, sem ga kar kupila. Poleg tega - eno zaščito pa moram imet, pa čeprav gumijaste gate.

V stanovanju me je v upanju, da bo ratala moja najboljša prijateljca, že pričakovala zidna plesen. Jok lubica, marš nazaj v svoj kot, nč ne bo z lubeznijo. Ampak kot se rado zgodi stričkom na death row, je tudi tokrat vmes posegla usoda in ji življenje podaljšala za par dni. Na poti v spalnico sem se ustavila v kuhinji, kjer sem se prvič sploh malo bolj razgledala okrog sebe in med vso packarijo opazila, da se v hladilniku prizadevno naseljuje nekaj, kar tudi pričakuje, da bo ratalo moja najboljša prijateljca. Zdaj, ko razmišljam za nazaj, sem se spomnila, da bi lahko ti dve wannabe najboljši prijateljici pustila, da se stepeta in bi potem morala ven trebit samo zmagovalko. No ja ... če me kdaj najdejo pod dvema metroma gljiv in plesni, pol boste vedeli, da čakam na apokaliptični spopad. Tokrat sem ravnala bolj brezglavo in sem hladilniške prebivalce na mestu deložirala v odtok. Trajalo je dve uri, nakar me je entuziazem do pucanja minil in sem se pospravila domov. Zidna plesen pa z veliko mero praznega upanja še vedno veselo uspeva dalje.

Ugotovitev dneva
Z nekaterimi ljudmi ne bi prostovoljno živela tud, če mi plačajo. Dotično stanovanje je bilo namreč pred enim mesecem (pa verjetno tudi pred dvema tednoma) še zelo obljudeno z organizmi moje vrste.

Drugo dejanje sledi. Če mislite, da se boste na lahko rešili mojega jamranja, vam že zdajle prijazno štamfam vaše iluzije v prah :)

Kuhajte z nami

2007-08-31T10:28:00.000+02:00

Danes nudimo: malinov čaj z medom in prahom.

Priprava je jako enostavna, zato lahko v tej poznopoletni specialiteti uživate tudi doma. Konec pomladi v kakšnem kotu pisalne mize (čisto na očeh, torej svojim očem popolnoma nevidno) pustite lonček z dvema žlicama medu (brez žlice) in čezenj poveznete listek z napisom ČIST LONČEK.

pisava = domače izdelave
barva = modra
velikost = za slabovidne do dioptrije 5 brez špegel
posebni efekti = ponikajoče v spodnji desni rob lističa in plesoče gor in dol po sredinski črti uporabljene fiktivne vrstice

Listek se v vsakdanjem življenju uporablja kot odganjalec suđopere, ki si dnevno prisvaja vse, kar se da stlačit v pomivalec posode. Preverjeno deluje, eksperiment je bil izveden na časovnem vzorcu štirih mesecev.

Ker listič lončka ne zapre hermetično, se bodo na površini medu sčasoma nabrali žlahtni delci prahu (in kaj vem kakšnih drugih odpadnih mikro delcev). Osnovno pravilo plemenitenja čaja pravi, da dlje ko čakate, bolj na gosto bodo kasneje po njegovi gladini plavale bleščice. Obstaja tudi hitro plemenitenje, ki traja kakšno minuto ali dve in zahteva interakcijo lončka, dveh rok in narobe obrnjene tipkovnice z zgodovino bratenja s sendviči, vendar s tem ne dosežete pravilne razporeditve in enotne velikosti delcev, ki se ujamejo na med. Po drugi strani vam na čaj ni treba čakati pol leta, tako da je na vas, da izberete idealno kombinacijo postopka in rezultata.

Pomembna sestavina procesa priprave čaja je še konkreten kos lenobe in gorenjske šparovnosti, ki vam prepreči, da bi se ob pogledu na žlahtno medovo patino odsprehodili do kuhinje in pomili lonček, ali vsaj umaknili z njega listek z napisom ČIST LONČEK in počakali kak dan, da suđopera opravi, kar suđopera opravlja. Ko se vam uspe priplaziti do te stopnje, lonček samo še napolnite z vrelo vodo, vanj vržete vrečko razdišanega malinovega čaja, počakate, da se voda obarva, odstranite vrečko, premešate in uživate v napitku polnem miniaturnih plavalcev. Bwahaha ... I am Godzilla!

Na zdravje!

Čestitamo in pozdravljamo

2007-08-06T11:47:00.000+02:00

Imam okrog deset uporabljanih mail naslovov. Do nedavnega so bili komplet vsi spam free. Potem sem nekega dne začutila močno željo, da bi komentirala blog na Siolovem Blogosu, kjer je treba bit za komentiranje registriran. Po napornem trial and error obdobju (pol ure) sem se spomnila, da sem verjetno pozabila geslo, ki sem si ga naštimala v pradavnini, ko me je enkrat in edinkrat napadla in prepozno spustila potreba po komentiranju Crnkovičevega bloga. In sem šla zahtevat novo geslo.

Pa za začetek pozabimo, da imajo na Blogosu kruljav postopek za ponovno pridobitev pozabljenega gesla (pocarji) in je v tistem konkretnem primeru izgledalo, kot da bom lastniku bloga prevzela geslo za njegov blog (skor bi podržavila Špranjco :)) in se osredotočimo na dejstvo, da od tistega usodnega dneva, ko sem vpisovala svoj mejl v okenčke za ponovno pridobitev gesla, dobivam na ta naslov en kup enih e-pozdravov. I am not happy. Protestno do nadaljnjega ne bom komentirala nikogar na Blogosu, ki nima komentarjev odprtih za zunanje uporabnike. Ko vas šljivi. Pa bodite ena velika srečna spamerska družina, če ne morete drugač.

No, ampak ... resnično sem se zamislila sama nad sabo, ko sem danes zjutraj s široko odprtimi očmi in z ogromnim pričakovanjem šla gledat v spam oddelek, kaj mi je prinesel dedek mraz. In sem bila bridko razočarana, ker je bil samo še en jebeni e-greeting. Še spam dobivam čist dolgočasen (če ga že glih moram dobivat).

V spam oddelek sem šla seveda gledat zato, ker je bil oddelek za "normalne" prazen. Pajčevinast pravzaprav, jaz sem pa spet v pomladnem obdobju, ko ne bi, da je pajčevinast. Očitno se mi piše, ampak sem tiste sorte, da rabim navdih iz tujega pisanja. Kot da se ne bi znala sama za laske potegnit eno štengo višje, ampak bi rabila protiutež, s katero bi se vzajemno vlekli enkrat v eno in enkrat v drugo stran. Kolikokrat se zgodi, da tako najdeš polovico, s katero tvoriš perpetuum mobile? Meni se na dolgi rok še ni. Nekaj navdušujočih poskusov je bilo, ki jih je življenje spet in spet iznihalo in ko se enkrat ustavijo, jih je težko ponovno spravit v pogon. Mogoče zato, ker veš, da se bodo ustavili, ne glede na to, kolikokrat jih izmakneš iz ravnotežja. Tako, kot se naveličaš poganjat igračo, ki so ti jo prodali za neustavljivi stroj, pa se je vseeno ustavila.

Gledam prazen mejlboks, ki sem si ga na pol sama kriva. Ne maram čvekanja zaradi čvekanja. Ko nimam česa povedat, sem tiho. Če na svoj kilometrski mejl dobim generičen odgovor brez iztočnic za naprej, bom verjetno kmalu tiho. Če se moram najprej vprašat, ali me bo tisti, ki mu pišem, razumel prav, bom na koncu prav tako tiho. Včasih se tisto, kar je vredno povedat, zdi čisto brezveze. Včasih sem dolgo tiho. Takrat se moji navidezno neustavljivi stroji ustavljajo ... ustavijo ... zapajčevinijo. In ko bi se spet pogovarjala, ko imam končno spet kaj povedat, ni več česa izmikat iz ravnotežja, ker moje protiuteži na življenje gledajo drugače.

Spreminjati sebe? Done. Bila kot riba na suhem, se uspela na dolgi rok minimalno spremenit in odnehala, ker ne bila sebi več všeč. Se s težavo sprijaznila s svojimi tremi meseci pomladi in devetimi meseci zime. Znižati kriterije? Done and reversed. Rajš sem še naprej tiho, ko nimam kaj povedat in se zbujam iz otrplosti v večne začetke. Še naprej iskat perpetuum mobile? Deja-fucking-vu.

Škoda, da sem današnji e-greeting že zradirala. Zdaj bom morala pa na naslednjega čakat do jutri :)

Več dobre glasbe II

2007-08-03T14:31:00.000+02:00

Ekskluzivno, ekskluzivno! Odgovori na vprašanja bralcev. Današnji posebni efekt - rahlo posuvanje s pepelom (ciljamo na učinek prvega snega).

Tody said:
A čez Birkota nimaš nič proti ? :D

včerajšnja glista said:
Who in the bloody hell is Birko?

današnja glista says:
Bloody hell. Birko.

Po naključju (yeah, yeah ... na rentgen si lahko vpisan najbolj zgodaj ob osmih zjutraj) sem se danes vozila na šiht med osmo in deveto. Radio Antena na ful, podpora jodlanju iz zvočnikov vklopljena (včer sem to isto počela pri odprtih šipah, za katere sem pozabila, da so odprte in se zarad tega ekscesa vnazaj opravičujem vsem prizadetim), prometne informacije vzete na znanje, opravljanje, ki ga menda že dolg nismo počel, hvaležno vsrkano skoz ušesne luknje in takoj pozabljeno ... pol pa ... AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA. Birko.

Gospod Birko je eden od razlogov, zakaj so v osnovni človeški opremi vključene dva krat ena krat tri metre globoka luknja, lopata, mal moči v desni rokci in bosanc. Gospoda Birkota postavimo na rob luknje, z desno rokco ga dregnemo pod rebra, da skoči kakšnih dvajset centimetrov proti luknji, lopato damo v roke bosancu in gledamo, kako zasuje luknjo.

To si mislim o Birkotu. Bloody hell.

Torej - radio Antena lahko brez večjega strahu za svoje zdravje poslušate med šesto in osmo zjutraj. Bognedaj po osmi, ker vas bo iz zasede po gverilsko napadel gospod Birko, ki se ga lahko otresete samo s preklopom na drugo postajo. Ampak potem ste že spet na square one. V džungli. Dodatno je radio Antena relativno benigen tudi med peto in deveto popoldan. Za druge ure ne vem, ker ga v takih časovnih terminih še nisem testirala. You're on your own there :)

Fajn bi blo vedet od ure do ure, katero postajo lahko poslušam, brez da a) me kap, b) dobim drisko in c) se zakištam sredi besnega šaltanja avtoradia med frekvencami. Išče se radio, ki rola muzko a la radio Antena, ki ima spikerje a la tista dva jutranja na radiu Antena in ki nima nobenega gospoda Birkota, nobene mame Manke in nobenega od ostale otročje zalege. Pa čimmanj poročil in reklam. Na mojem avtoradiu je plac za devet kandidatov. Pol bomo pa magar z alkoholnim flumastrom dopisal legendo in šaltal med postajami glede na to, kolk je ura. Ne boste vi mene!

Več dobre glasbe

2007-08-02T11:27:00.000+02:00

So stvari, ki se jih ljudje držimo kot klop in jih spustimo iz rok šele, ko ni več česa držat. So tud stvari, ki se jih naše stvari držijo kot klop, dokler se jih lahko. Moj avtomobilski radio se je do letošnjega enajstega aprila (ou yes, točno se spomnim dneva katastrofe) kot klop držal iste radijske postaje. Poslovni val über alles. Poročila vsako polno uro točno pet minut, petnajst čez uro in petnajst do ure par reklam, ostalo prebavljiva muzika in nič neprebavljivega čvekanja.

Radio poslušam zjutraj, ko se peljem v službo in popoldan, ko se peljem domov. Izjemoma tudi zvečer, če se spravim gonit bicikel na podstrešje, ker še nisem izumila naprave, ki bi znala na belanci držat knjigo v odprtem stanju in se moram potem zamotit z izumi, ki delujejo. Glede na to, da je moja edina zahteva do radijske postaje, da rola muzko, bi lahko v mp3 player zbasala tudi svoj nabor komadov in poslušala tisto. Ampak potem izgine edina neprecenljiva lastnost, zaradi katere radio vodi pred vnaprej posnetim CDjem. Nikol ne veš what comes next.

Enajstega aprila se je zgodila na moji lestvici najhujša radijska katastrofa letos - razglašene fanfare prosim - Radio 1 je povozil, zvaporiziral, delil z ničlo moj omiljeni, edini, najboljši Poslovni val. Kar tko, brez da bi me vprašali, če ne bi jaz mogoče vseen rajš še naprej poslušala isti šmorn. En kup časa prej so spraševali 'Kakšen radio si pa vi želite?', noben pa ni vprašal 'A sploh imate kakšne želje, ki vam jih lahko izpolnemo?'. Sem upala, da so tisti odgovori, ki so jih dobili od poslušalcev in jih potem spuščali v eter, samo hec. Prav zanašala sem se na to, ker je alternativa izgledala grozljivo. Pa nisem imela te sreče.

Zdaj pa kar prešaltajte na 88.4 in poslušajte, kaj ste zadeli na lotu. Med šesto in osmo, ko se jaz vozim v službo, me zabava edini in najboljši Boštjan Romih s kolegico Ivjano. /premor za spakovanje in razkazovanje neodobravanja/ Vmes mi zavrtijo kakšno Zalo /premor za zmajevanje z glavo/, reklamo za mamo Manko /premor za zavijanje z očmi/ in nekaj muzke. Muzka je kar fajn, ampak me vsakič sproti do vrelišča zjezi tisto kvakanje o 'več dobre glasbe', ker je navadno zavajanje. Več brezveznega čvekanja mogoče, več dobre glasbe pa prav ziher ne. Več dobre glasbe oglašujejo na frekvenci, kjer se je prej vrtela samo glasba? Ne morem se odločit, a je to slep optimizem, al že kar idiotizem. Poleg tega - če seštejejo vse objave o več dobre glasbe, ki jih zavrtijo čez dan, zagotovo dobijo časovni ekvivalent vsaj dveh komadov. Več dobre glasbe indeed.

Naj utemeljim svoje premore iz zgornjega odstavka. Navdušenje nad Boštjanom in Ivjano lahko razširim na večino radijskih čvekačev. Sploh se mi zdi, da gre trend nevarno proti zoprnim glasovom, afektiranemu, praznemu blebetanju in bedastemu humorju (pa recimo, da milostno privzamemo, da trend tja šele gre in še ni prispel) in oba zgoraj navedena sta kriva teh stvari več kot samo v sledovih. Ok, odvežem ju krivde za zoprn glas, ker tu si verjetno sama ne moreta kaj prida pomagat. Ampak to ne pomeni, da nimata zoprnega glasu. Delo za take primerke, sparjene z obema drugima postavkama, pa ni pred radijskim mikrofonom. Zala in mama Manka ... še dobro, da imajo na netu posnetke, drugače teh umotvorov niti kritizirat ne bi smela, ker nisem v avtu ob njiju nikoli zdržala več kot pol minute. Punčka, ki zajebava ljudi po telefonu? Stara babnica (oziroma stari babnež), ki stresa kozlarije s piskajočim glasom? Humorju, ki ga je brez kakšnega posebnega razloga treba podajat na tak način, nekaj hudo manjka. Namreč humor. Kaj je smešnega v tem, da nekoga, ki ni vpeljan v tvojo igro, jebeš v glavo za lastno zabavo? Meni nič. Sicer nimam nobenih problemov dovolit drugim, da se takim 'smešnicam' smejejo, me pa ob tem vedno dohiti eno vprašanje, ki se mi zdi jako pomembno.

Ljudje smo različnih okusov in različnih stopenj inteligence. Razumemo in za svoje sprejmemo različne okuse humorja. Obzorje si širimo s tem, da se bolj ali manj po nesreči zaletimo v kakšen dodaten okus in ga v seriji dodatnih srečanj uvrstimo med užitnega ali nagravžnega. Koliko si lahko obzorje razširi nekdo, ki mu servirajo samo humor nizkega ranga? Koliko si lahko inteligenco obrusi in oplemeniti nekdo, ki ga futrajo samo s silažo najslabše kvalitete?

Ja, seveda - vsak je gospodar svojega lastnega knofa na radiu. Vsak je gospodar svojega lastnega televizijskega daljinca. In zato je smiselno in pametno pokvarit radijske in televizijske postaje do te mere, da je vse samo še ena ogromna reka gnojnice, v katero ljudje smejo namakat parklje, če jim kaj ni všeč, se pa lahko poberejo v svoj kot in tam zganjajo užaljenost? Jaz imam pa rada razgledane in fleksibilne soljudi, s katerimi se da pogovarjat o veliko stvareh in jih zanima še več takih, ki jih še ne poznajo. Zakaj nočeta tudi radio in televizija poskrbet za njihovo razgledanost in fleksibilnost, ampak se samo trudita vse skupaj zakopat nekam tri metre pod zemljo? Če se že napihujemo, da smo en fajn narod z vsebino, zakaj te vsebine tudi kolektivno ne razvijamo in razvejimo v smeri, ki zahtevajo malo več napora, hkrati pa tudi pomenijo zvišanje kvalitete ne samo za kolektiv ampak tudi za vsakega posameznika? Dajte vsi skup kdaj pozabit na kakšen evro in se rajš kdaj spomnit na ohranjanje kakšne svoje in tudi tuje možganske celice.

Z Radiom 1 je evolucija zavila na suho vejo, za katero upam, da se ji bo čimprej odlomila pod ritjo. Obljubim, da bom potem točila krokodilje solze za še eno izumrlo vrsto, samo naj se to čimprej zgodi!

Glista vam za danes (in vse naslednje dni) priporoča:

Radio Antena, ki je moj rešitelj izpod krempljev Radia 1. Frekvenca 105,2. Od šestih do osmih zjutraj čvekata Sebastijan Cegnar in Jean Frbežar (ki ju ne matra nobena od zgoraj omenjenih čvekalnih bolezni). Rubrika Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo je na sporedu vsake kvatre enkrat in je dolga deset sekund, vsak dan izveste, kolk dni je še do veselega in debelega novega leta, prometne informacije so spot on in takrat, ko jih rabite, občasno vas obvestijo, koliko krogov je zadel Rajmond Debevec, ki nikol ne zadane nobenega trikotnika in nikol, ampak res nikol me še niso obvestili, da vrtijo več dobre glasbe, kar jim štejem v dodaten gigantski plus. Edini minus - v mojem koncu kure (levo zgoraj) je precej zanič signal.

Krzneni plašč je out

2007-07-08T15:58:00.000+02:00

Prejšnji teden. Po vikendaškem zimskem spanju (in noterprinašanju lepotnih ur za dva tedna nazaj) sem se zbudila v krasno nedeljsko jutro. Pardon. Popoldne. V pižami sem pomlatila kosilo in se zbrihtala v zadostni meri, da so me uspele dohitet misli, ki so me lovile že tolk cajta, da so imele od obrabe pol krajše noge.

Noge, noge, nogice, medvedaste, kosmate :)

Proti dlakam pravzaprav nimam nič. Dlakave moške nogice so mi precej bolj všeč, kot oskubljene (poparjeni piščančji parkeljci, anyone?) in brez ljubavnega tepiha stvari enostavno niso enake. Gola moška trupelca? Njah ... a res nimate nobenega kosmatega na zalogi? Medvediče, medvediče, mi mamo radi medvediče! Seveda oprane in dišeče. Take, ki žgečkajo, pikajo in nam kdaj pa kdaj pustijo tud kakšno dlako med zobmi. Vsaj vemo, da smo živi! :)

Ampak ko pogledam po sebi navzdol, me pa moje krznene obloge ne navdušijo kaj preveč. Prvič - ko dosežejo par milimetrov, nimajo potrebne zdrave pameti, ki bi jim signalizirala, da je čas za ovenet in odpast. Namesto tega veselo rastejo naprej in se bohotijo do dolžine, ki bi jo kakšen plešec z veseljem posvojil na svojo glavo. Drugič - niso blond in se vidijo na tri kilometre. Tretjič - pod vplivom švica in toplote samodejno spreminjajo stil, tako nekako, kot s trudom zravnani lasje kakšne črnke v vlažnem okolju. Bzzzoing, pa so kravžlji. Na nogah.

Resnici na ljubo se večji del leta ne obremenjujem s tem, ali je frizura na mojih mečih že zrasla do dolžine, ko bi lahko spletala miniaturne kitke. Popolnoma se namreč zavedam, da bom ob morebitni naslednji ledeni dobi vsako dlako posebej častila po božje in se najbrž zalivala s substralom, da bi ja zraslo še kaj. Poleg tega ne nosim kril in svoj pragozd (razen poleti) opazim kvečjemu zjutraj in zvečer, pa še to samo, če sem po čudežu takrat zadost pri sebi in imam povrhu še špegle na nosu. However - nekam vroče je spet ratalo. Nekam prevroče za cele dneve ždenja na šihtu v kavbojkah.

Moja zgodovina krčenja gmajne je pestra.

Čisto na začetku sem najprej prišla na nesporno genialno idejo, da se blond dlake na več kot dvajset centimetrov ne vidijo. Za nekoga, ki nikoli v življenju ni bil blond, je to blazen miselni preskok in potrditev, da se splača mal zijat naokrog, kaj šlepajo s sabo drugače obarvani posamezniki :) V štacuni sem si nabavila nekaj smrdljivo peroksidastega in si poperoksidala vse od kolen navzdol. Rezultat je bil fenomenalen (če odmislim, da so se mi na soncu nožice zlato lesketale) in je ostal fenomenalen cele tri dni in pol. Potem sem empirično pogruntala, da se dlake pobelijo samo do kože, pod kožo pa ne in sem imela do nadaljnjega dvobarvne. Kot tista Merci čokoladica, ki je zgoraj rjava in spodaj blond :)

Naslednja stopnja je bila usmrajanje pod debelo plastjo depilacijske kreme. Pojma nimam, če ta stvor še vedno tako smrdi, ampak takrat je od njega vedno zaudarjalo celo stanovanje. Tudi sedenje na robu banje z napacanimi nogami, s knjigo v roki in večno škiljenje na uro ni bila kakšna posebna zabava, ko pa je moja mama za povrh še ugotovila, kam je naenkrat izginila komplet depilacijska krema, se je pa špas itak končal. Da o tem, kako sem empirično ugotovila, da tudi krema deluje samo do kože, pod kožo pa ne, sploh ne razlagam.

Potem smo se voskali. Lepo doma s trakovi iz štacune. Kako je možno, da prvi trak vedno tako lepo prime in potegne dol vse, vsi naslednji pa ne poznajo drugega kot umetnost sabotaže? Vosek je bil na cunjah, po banji, v laseh, ni hotel s kože, več ga je bilo za nohti kot tam, kjer bi moral biti. Poleg tega je delal selekcijo med dlakami po ne vem kakšnem kriteriju in je bilo obvezno po bitki treba delat popravo vsaj s pinceto, če že ne s kakšno težjo mehanizacijo. Priznam, da je bil rezultat sprejemljiv precej dlje kot tri dni in pol, ampak preden sem se spet lahko valjala v vosku, sem morala čakat, da je gmajna zrasla nazaj na pol centimetra. Dva tedna skrivanja po temnih kotih? Ni šans.

Pred kakšnimi desetimi leti sem se ojunačila in si kupila depilator. Tisto grozljivo izgledajočo stvar z rotirajočimi pincetoidnimi izrastki, ki jo kot kosilnico zapelješ med goščavo in scufa ven vse, kar ji stoji na poti. Krasen je. Vse pobere, golotinja drži kakšne tri tedne, na novo uporabo je treba počakat samo pol dlačnega milimetra ... samo fakin jebeno boli! Po desetih letih uporabe (z nekaj daljšimi premori zaradi upada hrabrosti) sem še vedno na tisti stopnji, ko se moram zafrkavat s tehnikami preusmerjanja pozornosti, da sploh lahko zdržim. Reklamam, v katerih tete vedno s širokim nasmehom sprehajajo depilator po svojih tacah, uspem konkurirat samo takrat, kadar se "depiliram" po ravnokar do čistega zdepilirani koži.

Med vsemi temi izleti z mačeto v džunglo je bila seveda vedno znova v uporabi tudi čisto navadna britvica. Trajanje rezultata tri dni in pol, obvezno porezana kolena in/ali gležnji (varne varnostne britvice zame še niso izumili), packarija s peno za britje in vedno boleč hrbet od sklanjanja me ne navdušujejo najbolj, ampak včasih je britvica pač človekova edina kolegica.

In še en bizarre fact iz kategorije saj ni res, pa je. Yours truly je enkrat podepilirala (svojo lastno) bikini linijo (zelo na široko) samo s pinceto. Po eno dlakco naenkrat. Začelo se je kot "nuja", za nadaljevanje pa nimam opravičila. Mogoče ena tistih it hurts so good stvari. Kdo bi vedel.

Torej prejšnji teden ...

... sem spet enkrat šušmarila po nogah z Grozildo Depilatorič in ugotavljala, kje najbolj boli. Brez dvoma gležnji. Potem sem se zamislila nad tem, da je Grozilda stara že deset let (vsaj) in da če so lahko izumili boljšo baterijsko zobno ščetko in če imamo vsake dva meseca v štacuni Calgonit n+1 in one in če je Persil lahko vsako leto boljši, kje piše, da niso izumili tudi depilatorja, katerega uporaba ne boli. Tiste tete v reklamah se še vedno smejčkajo, mogoče je pa tisti njihov depilator brezbolečinski. Mogoče pa zna dat lokalno anestezijo.

Od včeraj imam Grozildo Depilatorič mlajšo s keramičnim zobovjem in sistemom za hitro hlajenje. Niti slučajno ni brezbolečinska (sploh če se ti jo preveč mudi sprobat in nimaš časa zamrznit sistema za hlajenje), ampak res boli manj in začuda ne trga dlak. Pa seksi izgleda s tistimi modrimi čekani. Pelc je končno res aut! Do nadaljnjega.

Sedmina

2007-07-06T22:25:00.000+02:00

Kakšen teden že čakam, da mi bo lulek odpadel.

Situacija je resna. Kljub večkratnim pozivom nisem nadaljevala verižnega blogeriranja v sedmih dejanjih. V bibliji verižnih pisem (ki se verižno prenaša od enega mejlboksa do drugega) piše, da se bo moje spodnje perilo spremenilo v mesojedo rastlino in zaužilo moje genitalije. Mislim, da mi ni rešitve.

Namesto da bi izpolnila svojo človeško dolžnost grupiranja in zgrinjanja se na kup, sem se raje zabavala nad tujim veriženjem. A sploh veste, v koliko postih o sedmih čudesih pisočega individuuma se najde konstrukt tipa "sem hud individualist in preziram kakršnekoli ovce"? :) Sem ratala prav ponosna na svojo bližnjo in daljno internetno okolico in si nisem mogla kaj, da se mi ne bi od sreče utrnila virtualna solza. Ganljivo, res.

Kakorkoli že - ostaja dejstvo, da mi bo odpadel lulek. Aja, saj sploh nimam luleka. No, to samo dokazuje, da sem v prejšnjih življenjih prekinila tolk verig, da mi v tem življenju tud več zrast ni hotel ...

Trojanski konj

2007-06-22T21:38:00.000+02:00

Menim, da imam opekline desete stopnje. Odznotraj.

Bilo je toplo zgodnje jutro in nikjer nobene žemlje več. Niti sveže niti suhe niti plesnive. Nikakršne. Sredi svojega edinega jutranjega prebliska (ki se je kasnje izkazal za precej idiotskega) sem se odločila, da navadnega kruha pa že ne bom tovorila s sabo za zajtrk. Navaden kruh? Bleh. Mi hočemo bele žemlje, samo bele žemlje in nič drugega, kot bele žemlje, pa čeprav obložene z žlahtno patino! Običajno mi je popolnoma vseeno, ampak tokrat - ni šans. Če ni belih žemelj, se bomo že znašli in nekaj zimprovizirali.

Ko takole gledam nazaj, se sprašujem, če sem hotela improvizirat z namakanjem odpadlega ometa v mleku. Kaj drugega užitnega namreč v službi ne bi našla. Tiste suhe češplje od treh sezon nazaj, ki jih še vedno skladiščim v predalu, so pomojem uporabne samo še za filanje lukenj v parketu. Sploh pa suhe češplje niso bele žemlje.

Seveda sem takoj, ko sem se usedla v avto, izklopila možgane za vse, razen za cesto in sem se mirno peljala mimo vseh pump, pekarn in štacun, kjer bi mogoče lahko našla kaj žemlji podobnega. Od šestih do sedmih zjutraj mi čut za lakoto ne dela, ker sem na avtopilotu. Spet se oglasi takoj ob vstopu v pisarno, kjer ... hja ... suhe češplje, drugi predal odspodaj. Mogoče v kakšnem kotu tudi kakšen pajek. V upanju, da mi ne bo treba preživet samo ob beli kavi, sem se odšlepala do kuhinje in se tam zaletela direktno v pladenj rogljičkov. Evo moje bele žemlje! Včeraj je bil obisk, ki so mu očitno servirali sveže rogljičke, kar jih je ostalo, so jih pa po stari, že zdavnaj tradicionalni navadi parkirali v kuhinjo za naključne mimoidoče. Mater imam srečo.

Sploh me ni ganilo, da so bili en dan stari in so se celo noč luftali na pladnju. Zakaj je pa mikrovalovka, če ne za vračanje užitnosti staremu futru? Torej sem dva počila na kratko obsevanje in jih skupaj s kavo dostavila v svoj čošak. Ugriznem prvič - rogljiček prijetno topel in nadvse užiten. Krasota. Ugriznem drugič, zraven ven priteče marmelada in se mi kot napalm prilima v goflji na nebo. Katastrjof. Vse zvezde. Par sočnih besed. Kdo je pa vedel, da je noter bedasta marmelada? Ok, vedel je tisti, ki ve, da je na marmeladastih vedno štaubcuker. Ampak jaz sem najprej obrisala štaubcuker dol in se pol nisem spomnila tega zlatega pravila! V zahvalo imam zdaj dva sloja nečesa v kljunu manj. Se je scvrknilo in odpadlo dol.

Klinc, pa taka presenečenja. Še dobr, da se nisem spravila nad mini obložene kruhke in mini tortice, ki sem jih našla v hladilniku. Bogve, kaj bi mi šele od tistega odpadlo ...

Kitolov

2007-06-21T10:17:00.000+02:00

Ko grem skozi obdobja žalosti in frustracij, obstajata samo dve možnosti:

ne jem nič
JEM!

Ničjedenje je zelo redka anomalija, ki se mi je v življenju zgodila mogoče dvakrat. Obakrat sem se kmalu po začetku pojava začela spraševat po statusu svojega mentalnega zdravja in brez izjeme ugotovila, da je situacija resna in da bo treba nekaj naredit. Recimo možganom dovest mal več kisika, da se bodo spomnili, da je futer kul in moj prijatelj in nasploh en velik užitek. Brez skrbi - hitro so se spomnili :) Običajno še preveč dobro.

Vsejedenje je moj standardni način flikanja načete psihe. Takrat me dodatno k splošni ljubezni do futra nerazložljivo prime tudi velika ljubezen do čokolade, ki drugače obstaja samo v sledovih. Zadnja dva meseca sem bila od znotraj na debelo obložena s cukrom in v izogib temu, da bi morala naslednjo rundo gat naročit v Induplati Jarše, sem (ponovno!) izbrskala pajkice, gojzarje in pohodne palice (in razpadajoče ostanke mentalnega zdravja).

V pajkicah izgledam kot naplavljen mini kit :| Imam idealno sestavo za dolgotrajna obdobja lakote, v tradicionalnih afriških družbah bi me zagotovo prodali za med. Pa brodolomec bi bila tudi dober, ker najbrž krasno plavam na vodni gladini, brez da bi blo treba preveč migat. Pa po hribu dol se fajn valim. Po hribu gor on the other hand ... eh ja.

Tko, kot ima vsako letalo matično letališče, imam jaz svojo osebno Himalajo. Moj Everest je zelo prikladno lociran kakšnih pet kilometrov od tam, kjer sem doma, na vrhu ima krasno razgledno točko (po novem celo s klopco, da mi ni treba stat na odpadlih nogah, ampak lahko uporabim zabušantsko rit), za povrh pa še bajto, kjer lahko dobim čaj in kakšno v gmajni najdeno lobanjo, ki jo imajo tam za dekoracijo. Lezenje v hrib mi je v bistvu nagravžno. Hkrati je prvi šport, ki se ga primem vsakič, ko se spravim v pajkice in notri najdem mini kita. Everest je pa ravno toliko ogromen, da si celo pot lahko govorim "čist mal še" in si do vrha ne neham verjet.

Pred desetimi dnevi sem se prvič letos spravila gor. Trikrat sem se morala ustavit in basat pljuča nazaj na njihovo standardno mesto. Za pol ure dolg vzpon sem porabila skoraj pol ure preveč, kakšnih desetkrat me je minil entuziazem, ampak nekako sem se vseeno privlekla do vrha, verjetno zato, ker sem vedela, da kit crkne pod lastno težo, če predolgo leži na enem mestu. Klopco na vrhu sem objemala kot the best darilo ever. Nazaj grede me je nascal dež in to je bil najboljši del izleta. Potem sem cel teden zbirala pogum in se borila proti svojemu ohranitvenemu nagonu (ne it, neee ... tam se trpi in umira) zato, da sem se ta teden uspela ponovno zbasat v pajkice.

V ponedeljek sem zlezla na vrh brez ustavljanja. Sedemintrideset minut - to se prevede v prestavljanje ene noge pred drugo s hitrostjo preminulega polža. Res počas. Tko neskončno počas, da ima človek čas začeti, peljati po veliko ovinkih in končati misel o smislu dvigovanja in premikanja noge, vse to znotraj enega samega koraka. Tko počas, da se ob vsakem koraku zave, da ima nogo v luftu in koliko časa jo ima v luftu. Bedno. Zgornji dve tretjini vzpona je bilo trpljenje. Navzdol me ni hotel ponovno namočit dež.

Včeraj sem šla spet (osel-led, led-osel ... ta dva se pri meni ne bosta nikol do konca spoznala). Brez ustavljanja, samo še ena tretjina trpljenja, klopca je še vedno dar božji. Se mi je zdelo, da mi je šlo boljš, ampak ura je spet pokazala sedemintrideset minut. Krivdo valim na vročino. Navzgor grede sem srečala žabo, ki je prečkala pot. Navzdol grede sem na istem mestu srečala isto žabo, ki je prečkala pot v obratno smer. Če tko cikcak vozijo po cesti, se sploh ne čudim, da je tolk speštanih. Nisem pohodila dveh pajkov in stopila sem čez mravljinčjo pot.

Ko začnem migat in v tem mazohistično vztrajam, se običajno počasi zbudim nazaj v življenje. Tokrat je trajalo malo dlje, ker vse moje migalne poti zbudijo spomine in mi ni do tega, da grem na sprehod, potem se pa vsakih deset metrov kisam, ker tisto drevo ... in tisti vogal ... in ta kup zemlje, na katerem rastejo buče ... in pokošena trava ... in in in. Ok, sem pač začasno mini kit. Whatever. Te stvari gredo vedno lahko na bolje.

death i think is no parenthesis

2007-05-16T22:25:00.000+02:00

Bom rajš prostovoljno kaj nakvačkala, preden se me kdo zares spravi iskat z lampo in mačeto. Vendar (da smo si na jasnem) - stvar je taka, da je moj internetni čošak do konca zapajčevinjen in nimam zaradi tega nikakršne slabe vesti. Imam kvečjemu močne popadke, da bi ga pustila gagnit v lastni mizeriji al pa da bi se z njim pogodila za miroljubno ločitev od mize in postelje. There is no love lost between us right now. Browser se je odločil samodejno pozabit, da obstaja naslov mojega bloga. Kje je geslo za Blogger ... Eh. Verjetno se skupaj z optimizmom za prvim vogalom zadevata na žive in mrtve. V bistvu mi je vseeno.

Tole po delih pišem že štirinajst dni. Še vedno je vse zblojeno, ampak tako je, kot bi se mi ne uspelo premaknit naprej, dokler ne končam. Za mano je najslabši mesec sploh. Spolirana reklama za gnilobo. Če bi ga lahko spakirala v male stekleničke, bi se prodajal namesto vudu lutk. Pandorine flaške. Njihov štofelc bi se po določenem času od obupa in razpetosti med zunaj in znotraj samoumoril.

V začetku aprila sem peljala uspavat svojega psa. En dan in pol je trajalo od trenutka, ko sem začela sumit, da je to to, do trenutka, ko sem k mlačnemu trupelcu zlagala igrače, da ne bo tako samo. Vedno sem govorila, da bom tisto, kar ostane, pustila pri veterinarju. Da je samo lupina, ki brez življenja ni več tisto, česar se hočem oklepat. No, ko življenje zares gre, se očitno hočem oklepat česarkoli. Lupina, ki tisti trenutek, ko je pravzaprav postala lupina, niti slučajno ni bila več samo lupina, je šla nazaj z mano. Nad njo raste hortenzija.

Res veš. Točno veš, kdaj je čas. Česar ne veš je, da moraš tisti trenutek odklopit možgane, tako nekako, kot bi se prijel za nos in poskušal čimdlje zdržat pod vodo. Stikalo na off in avtomatično naredit, kar veš, da moraš naredit. Če jih ne odklopiš, te lahko zajebe lastna bolečina in te prepriča, da smeš samo še tisto uro, tisti dve uri, tiste pol dneva, tisti cel dan ... omilit svojo na račun tuje. In vedno znova se moraš prisilit k spominu, kako se psa nisi smel dotaknit, ker je zadnje pol dneva tulil od bolečin, če je samo mislil, da ga hočeš prijet. Da zadnjo noč najbrž ni spal, ker je trojna doza tablet delovala samo še na random. Da si ga zjutraj našel v tisti otrdeli pozi na tleh in revež ni mogel več normalno požret tablete. Vseh teh stvari se moraš spomnit, da lahko validiraš tisto tako opevano dejanje odrešitve.

Po enem mesecu niti približno ni boljše. Ni mi treba več kar naprej mislit nanjo, ampak ko me ujamejo spomini, še vedno pretakam krokodilje solze na popolnoma enak način, kot prvi teden. Moj pes mi je bil napenzlan na dušo. Nisem rabila drugega, tretjega in četrtega poskusa, ker mi je do popolnosti ratalo v prvo. Upam, da moj štirinožni angelc nekje drugje lahko razlaga kaj podobnega. Pa da je pristal v makaronarski deželi, kjer nikoli ne zmanjka špagetov.

Life revelations

2007-04-19T15:22:00.000+02:00

Zakaj je moj dragi moj dragi.

Sreda, osem zvečer. Nekdo komaj stoji pokonci, ker je zadnje štiri dni skupaj spal tolk, kot drugač spi v enem dnevu. Ob svoji postli se ob iskanju pižame od utrujenosti nekontrolirano trese.

sms1: Kje si? Kako si? A prideš mal k men?
sms2: Ne morm. Komaj stojim pokonc. Grem za šest ur spat, pol pa naprej delat.

Osem deset. Isti nekdo se ko truplo zvali v postlo. Dvajset sekund kasneje se zvleče nazaj iz postle, ker se spomni, da je pametno postavit budilko čimdlje od sebe. V nasprotnem primeru čez šest ur ne bo noben delal. Še dvajset sekund kasneje dalje glumi truplo.

Četrtek, pol treh zjutraj. Lulat, zobe umit, delat.

Tri zjutraj.

sms1: Ej. Tri bo vsak cajt. Vstat bo treba!
sms2: Sem že pol ure pokonc in delam :) Dobro jutro!
sms3: Ooo, jutro. Jaz pa pravkar vstal. Pridna bod :)

HA! Kdo ma pa vas tko rad, da vstane za hec sred noči, zato da pošlje en sms? (bučman zmešani, mar bi se naspal)

Vprašanje za bonus točke
HA! kdaj ste pa vi zadnjič ob dveh zjutraj čez šipo strašili dremajočega varnostnika, da ga je od groze odneslo pod strop, preden je odprl ograjo in vas spustil s šihta domov?

You ain't got nothing on me!

Ime mi je KislaGlista ...

2007-04-11T10:55:00.000+02:00

... in sem babji blog.

Zbor: Hello KislaGlista. We love you KislaGlista.

There. A se lahk zdaj KONČNO prefarbam na roza, al se moram še zmer za to blesavo kvazi intiligentno in intiliktualno zeleno skrivat? :)

Modro, roza, drugič

2007-04-06T12:27:00.000+02:00

Komentar komentarjev na prejšnji post bo kar nov post. Približno tako kot minus in minus dasta plus :)

Najprej tisto, kar me je najbolj zbodlo v uč. Ni mi čisto jasno, kako se da iz mojih variacij na temo otrok zaradi otroka izpeljati, da imaš lahko otroka samo, če imaš dovolj denarja, želje in smisla za vzgojo otrok (tako ugotovitev je podal bumbar, ki se je za bumbarja označil sam :) Jaz nimam nič s tem in njegova izbira nicka ne odraža mojega mišljenja (mulc! ne ti mene tkole minirat z nicki! :)). Strinjala bi se s tem, da je ljudem z dovolj denarja, želje in smisla v splošnem lažje, ampak da bi moral biti to kakšen poseben kriterij za upravičenost do otrok, se mi zdi pa bedasto. Tako kot obstajajo različni starši, obstajajo tudi različni otroci. Besno zaposlen starš ima lahko otroka, ki najlepše uspeva z minimalnim nadzorom in maksimalno stopnjo samoodločanja (kar seveda ne pomeni minimalne stopnje starševske pozornosti). Starš z omejenimi finančnimi možnostmi ima lahko otroka, ki se ga to dotakne na najmanj boleč način in je srečen med stvarmi, ki ne rabijo velikega finančnega vložka. Starš z nikakršnimi umetniškimi sposobnostmi ima lahko visoko umetniško talentiranega mulca, ki se zna fenomenalno samozaposlit in razvijat svoj talent sam. Zakaj bi take kombinacije kar eliminirali zaradi tega, ker bodoči starš ne ustreza desetim zapovedim, na katerih svet stoji (... baje. Če vam lahko razblinim vaše upe - svet drugač lebdi in nima pojma o kakršnihkoli fiksnih desetih zapovedih).

Osebno nimam nič (kar bi se nanašalo na pravico imeti otroka) proti nikomur, ki ima ali hoče imet otroke. Jaz bi jih brez problema dovolila imet tudi istospolno usmerjenim, mentalno zaostalim in vsem tistim, ki imajo v tej naši družbi hude probleme uveljavit svojo pravico do imeti otroka. Hkrati bi tam, kjer je to potrebno (recimo v relaciji mentalno zaostal starš - hiperpameten otrok, če izpostavim samo en robni primer z najbolj oddaljenega roba) ponudila možnost podpore in stimulacije otroka, ki je starš sam od sebe ni zmožen. Po istem kopitu se pravzaprav da rešit tudi primanjkljaj denarja in smisla za vzgojo. V mojem idealnem svetu, anyway.

Bistvo mojega prejšnjega posta ni bilo podajanje ideje, kdaj nekdo lahko ima otroka, ampak je bilo razsuvanje absolutno bedaste teorije (da imajo otroke zaradi otrok samih), na katero se sklicuje preveč staršev in to predvsem takrat, kadar sami sebe tolažijo ali kadar se preklajo z ljudmi, ki po njihovem mnenju niso dovolj navdušeni nad otroci. Kar hočejo s tem izrazit je, da je v končni fazi (tukaj in zdaj) čist fajn imet otroke, ker so otroci, kakršni pač so. Ampak to ne pomeni, da so takrat, ko so jih delali, to počeli zaradi otrok.

Grozno sem občutljiva na neprecizno izražanje, sploh kadar me nekdo v nekaj prepričuje. Če mi hoče povedat, da v retrospektivi vidi, da se kljub vsem problemom, ki jih je dnevno treba reševat, še vedno splača imet otroke in je to neverjetno izpolnjujoče življenjsko potovanje, potem naj se prosim potrudi in to izrazi tako, da bo pustil čimmanj placa za napačno razumevanje. "Edini razlog za imet otroke so otroci" je v tem primeru napačen stavek in pričakovanje, da bom jaz iz njega izluščila nauk o izpolnjujočem življenjskem potovanju je (zelo milo rečeno) hudo naivno. V mojih očeh večina zablod v medsebojni komunikaciji izvira iz tega, da se tisti, ki nekaj hoče skomunicirat

ni pripravljen potrudit in se prilagodit besednjaku in nivoju tistega, ki mu poskuša nekaj dopovedat in
ni pripravljen potrudit in se izrazit čim bolj točno ter po možnosti sproti eliminirat možne točke nerazumevanja.

To seveda pomeni, da je treba namesto enega stavka včasih povedat tri, ampak če se komu ne ljubi, potem je vseeno, če je tiho.

Moving on.

Kako jaz osebno gledam na imeti otroke in vse, kar je s tem povezano? Do otrok kot ideje sem indiferentna, otrokom kot dejstvom iz mesa in krvi sem naklonjena in z velikim zanimanjem in občudovanjem opazujem njihovo sposobnost učenja, lahkotnega tvorjenja nekonvencionalnih povezav in vsega tistega, kar se kasneje potlači, povozi, nasilno pobriše ali čisto spontano izgubi. Če obstaja magična skrinjica, ki jo je možno raziskovat, programirat, usmerjat in poskušat izboljšat, brez da nam jo rata uničit, potem je to otrok. Tako jaz gledam nanje. Tudi na odrasle gledam podobno, samo da pri njih ni več toliko tistega pričakovanja, kaj bo in kam se bodo karakterno obrnili, ker so se večinoma že obrnili, kamor so se. Zame čisto na začetku ni delitve na otroke, odrasle, živali, rastline in kar je še tega. Najprej so živa bitja. In na živa bitja je treba pazit in z njimi delat čim lepše, pač na tak način, kot je za določeno živo bitje primerno (brez skrbi, ne bom otroka privezala na povodec in ne bom psa vsak teden dvakrat zalivala).

Zato me tudi moti (na identičen način, kot je bilo napisano v komentarjih na prejšnji post), kadar kdo a priori privzame, da ne maram otrok, ker jih nimam in ker nimam trenutno nobenih načrtov, ki vključujejo plenice in dude. Ne maram zlobnih ljudi. Ne maram manipulatorjev. Ne maram potrebnih čivav, ki se spravljajo na vedno isto kosmato nogo in hkrati mislijo, kakšne žrtve so. Ne maram točno določenih mulcev, ker imajo karakterne lastnosti, ki jih ne maram. Vse ostalo je stvar debate. Če si bom izbrala tisto pot skozi življenje, ki ne bo vsebovala prenosa lastnih genov eno generacijo naprej, to ne bo zaradi tega, ker ne bi marala otrok, ampak zaradi tega, ker se bom odločila, da mi je ljubše ostat brez. Bom stara teta in bom svoj keš porabila za nečake namesto za svoje mulce :)

Konkretno zaradi česa bi se tako odločila, je zdajle zavito v meglo. Po eni strani sveta, kakršnega si predstavljam da bo čez 30 let, svojim otrokom ne privoščim. Ampak hkrati mi ni težko priznat, da me to nikoli ne bi odvrnilo od spočetja lastnih otrok, če bi imela dovolj močno željo po njih. Svet pred 30 leti tudi ni bil ravno kul, pa sem se skozenj čist spodobno prebila do današnjega dne in nimam razloga, da bi verjela, da mojim otrokom kaj podobnega ne bi uspelo. Mater - če sploh kaj verjamem, potem verjamem, da bi spočela kakšno tako trmo, ki bi zobe zasadila v vsako stvar in se ne bi pustila sekirat zarad ničesar :) Po drugi strani sem vpeta v urnik, ki mi na dan pušča minimalno energije in časa, ki ju lahko usmerim v dejavnosti, ki niso povezane z mojo finančno eksistenco. Otrok v tak urnik ne paše, kar pomeni, da bi ga bilo treba spremenit (namreč urnik), za to pa zdajle nimam interesa. Na koncu se vse zreducira na željo. A hočem, al nočem. Nima pa moja odločitev popolnoma nič s tem, a imam otroke rada, al jih žive videt ne morem.

Kako osebno gledam na starše? Kaj pa vem. Če mi je nekdo zoprn, brez da vem, da ima otroke, mi bo verjetno zoprn tudi, ko bom vedela, da ima otroke. In obratno. Ocenjujem jih enega po enega in upoštevam, da so najprej definirani kot ljudje, šele potem kot starši. Najbrž mi ni treba posebej povedat, da mi gredo vsi lasje pokonci nad starši, ki so starši bolj kot ne po nesreči, potem pa vse po vrsti prepričujejo, kako je starševstvo super in kako je treba prispevat k nataliteti, v resnici se pa s tem krčevito trudijo sami sebe prepričat, kako njihovo starševstvo kljub vsemu ni bilo napaka. In mi ni treba ekstra poudarit, da se mi obrača želodec nad starši, ki svoje frustracije izživljajo nad otroci (in verjetno tudi vsemi ostalimi, ki imajo to nesrečo, da so jim lokacijsko blizu). In tako dalje in tako naprej. Če si slab človek, tudi dober starš ne boš. Če si od oka dober človek, imaš pa šele potencial, da boš dober starš, kaj bo zares, ve pa samo ciganka.

Tisto o licenci za starševstvo je zanimiva ideja, ki pade v kategorijo "za nazaj je lahko bit pameten". Gotovo bi bilo nekaterim treba prepovedat imet otroke, tako kot bi bilo treba nekaterim prepovedat bit učitelj in bi bilo nekatere treba za večno obsodit na kotalke, ker so za avto prebutasti. Ampak kdo so ti nekateri, se lahko odločiš šele potem, ko so že naredili pizdarijo. Noben test ti ne more povedat, kdo bo z nesprejemljivimi nameni lezel v posteljo k svoji prednajstniški hčeri in kdo bo svojega mulca v navalu jeze prebutal na žive in mrtve. Ko gledam starše, ki so po vseh mojih kriterijih slabi in potem vidim, da se je iz vsega tistega gnoja vseeno izvalil spodoben piščanec, se ne znam odločit, kako vnaprej rešit tiste, ki bodo od podobnih staršev prišli pohabljeni. Pa če gremo mal v fantastiko - če bi se kdo spomnil, da naj se jaz odločam za vse in bi bila tako omejena, da bi verjela, da se da kar tako čez oslinjen prst rečt tko to mora bit, potem ni dvakrat za rečt, da bi dva koraka za licenco za starševstvo uvedla tudi licenco za dihanje, kar bi to zoprno uničevalno človeško zalego v šusu iztrebilo z zemeljskega površja :) Tolk o tem ...

No pa še k bolj črnogledo naravnanim komentarjem. Mitjevi ugotovitvi, da vse počnemo iz sebičnih razlogov, seveda ne mislim oporekat, ker je to tudi moje prepričanje. Da zanj (in za veliko drugih) moja povezava o rojevanju otrok zaradi sebe ni nobeno odkritje, mi je jasno. Ampak jasno mi je tudi, da je treba ravno to idejo o sebičnosti napisati vsakič znova, ker je že tako preveč razpaseno mnenje, da se določene stvari delajo iz kaj jaz vem kakšnih privzdignjenih in na pol svetniških vzgibov in če s svojim zapisom dam vsakič samo enemu človeku tisti začetek niti za razmišljanje, ki mu je do takrat manjkal, je to en razmišljujoči človek več. Otroci zaradi otrok? Al pa moja stalnica - dobrodelnost zaradi nesebičnosti? Ja seveda. Jebeno fenomenalno se počutim, ko vem, da sem nekomu pomagala. Poleg tega, da sem pomagala, sem zadovoljila svojo osnovno potrebo po lastnem krasnem počutju in božanju svojega ega. To v ničemer ne zmanjša vrednosti moje pomoči, ampak naj mi prosim lepo tudi noben ne smeti naokol z nesebičnostjo. No, meni se zdi to pomembno napisat, čeprav je nekaterim jasno, da je to tko.

Mayhem je (kot ponavadi) precej pesimističen in se boji prevlade Indijcev zaradi upada "domačih" rojstev. Spomnim se, da se je pred precej časa pritoževal nad slovenskim odnosom do južnjakov (ne spomnim se pa zdajle na pamet, ali je to čutil na lastni koži, ali je bilo vse skupaj bolj filozofsko usmerjeno). Kako je pravzaprav prvo različno od drugega? Razen seveda v zornem kotu, kjer si sam del ene skupine, del druge pa ne? Tovrstni rumenčki (indijski, kitajski, marsovski) se dajo posplošit v ene sorte južnjake. Od kod ideja, da se je treba enih bat, drugih pa ne? Pa če pustim to konkretno debato zdajle na miru ... zakaj vedno ta isti strah? A je kdo pomislil, da je mogoče naša generacija tisto, česar se je balo človeštvo pred 100 leti, pa se nam zdaj ne zdi nič groznega? Ja pa kaj, če bodo čez sto let svet preplavili Kitajci? Bomo pač vsi rumeni. Mene bolj skrbi, da bodo šle socialne pravice (kar jih je sploh še) rakom žvižgat, to pa ni direktno odvisno od tega, a bomo vsi rumeni in se ne da rešit s tem, da bi se ljudje z mišljenjem podobnim Mayhemovemu, množili kot zajci. Ker tud če bomo vsi beli, namesto rumeni, ne bo čist nič drugač. Imejte otroke iz pravih razlogov. Zarad sebe. Nataliteta, ki jo nekateri poskušate reševat, se vam smeje direktno v ksiht!

Samomor pa ... je težka tema. Meril kvalitete življenja je toliko, kot je ljudi. Samo s tem, da nekoga mal od zunaj opazuješ, ne boš nikoli prišel niti blizu temu, koliko je njegovo življenje njemu vredno in težko. Kako se pride do primerno globokega obupa, ko samomor postane realna opcija, je treba izkusit na lastni koži (ne nujno v prvi osebi) in potem te hitro minejo bluzenja v smislu "če vam je tko težko, pa naredte samomor" in "samomor je najbolj egoistično dejanje". Jaz sem doživela dva (očitno ne svoja) in sem že parkrat šla skozi proces razmišljanja o samomoru (spet - ne o svojem). Samomor je egoistično dejanje ravno toliko, kot je egoistično vse ostalo. Tisto o najbolj egoističnem dejanju je lušten slogan, ki je zrasel iz prizadetosti tistih, ki so po dejanju ostali.

En del resnice je, da je običajno v očeh tistega, ki samomor planira, to nesebično dejanje. Rešiti svet in sebi najbližje samega sebe, ker itak ne doprinesem ničesar dobrega, ampak samo uničujem tisto, kar se sploh še uničit da. Saj jim bo bolje brez mene in te stvari. In kdo lahko vnaprej reče, da komu po določenem času brez samomorilca ne bo bolje? Ali da mu bo bolje? Jah ... noben, a ne. Za nazaj je lahko bit pameten. Meni se zdi lepljenje oznake ekstremnega egoizma na samomor dokaj brezveze. S tem žalujoči ostali samo dobijo potrditev, da imajo prav in da je imel samomorilec narobe, kaj drugega bolj produktivnega pa od tega ni. Pa vsi možni bodoči samomorilci imajo že vnaprej dvakrat večjo slabo vest, kar je ... whatever, ker to nikogar ne bo odvrnilo od samomora. Tisti knofi, ki imajo sposobnost pomagat, se pritisnejo nekje drugje.

Modro in roza

2007-04-04T18:19:00.000+02:00

Na blogu najsvetlejše slovenske blogerske zvezde, kamor hodim tako, kot se hodi v cirkus gledat bradate tete, šestnoge kozle in pritlikavce s tremi prsnimi bradavicami, grem sem in tja prebrat komentarje. Nič drugega ne berem, kot komentarje, ker se bojim takojšnje utopitve v besedni melasi, če bom kdaj brala tamkajšnje blogerske sestavčiče ali počasnega prostovoljnega zdrsa v idiotizem, če bom kdaj hotela sledit njihovi logiki. Tudi komentarje berem selektivno. Samo tiste, ki jih puščajo prišleki. Domačih nikoli, ker - glej tri stavke nazaj. Komentarji tam so mi všeč, ker se iz njih veliko bolj vidi who is who, kot iz kakršnegakoli posta na morebitnem whojevem lastnem blogu. Kadar si soočen s tako osebo, kot je najsvetlejša slovenska blogerska zvezda in hočeš svoja stališča in filozofijo predstavit, branit ali (let's keep it real, shall we) vsiljevat ljudem na njenem teritoriju, takrat šele pokažeš, kakšen pravzaprav si. Tam so faces made and faces lost. Oziroma večinoma faces lost. Vsaj v mojih očeh.

Danes sem ob branju komentarjev na zvezdin zadnji post prilezla do alcessinega, s katerim se večinoma strinjam, hkrati pa mi je dal tudi iztočnico za mojo današnjo pisarijo. Ker mi je alcessa (oziroma njen blogerski alter ego) fajn in se ne bojim, da bi mi prišla sredi noči spit kri zaradi kakšne namišljene razžalitve, bom tisti en njen stavek, primerno iztrgan iz konteksta (vendar slovnično nespremenjen), brez kakšnih hudih občutkov krivde preplonkala semle (HA!). In potem bom okrog njega nakvačkala tisto, o čemer premišljujem že dolgo, kar ima obliko malo manj dolgo in nad čimer bi se pomojem moral zamislit vsak, ki se ni za vedno izoliral od sveta in ne misli do konca svojih dni preživet od koreninic v puščavi.

Edini razlog za imeti otroke so otroci sami.

S to trditvijo se globoko, najglobje, popolnoma ne strinjam. Mogoče bi moralo pisat, da bi edini razlog, zakaj imeti otroka, MORAL biti otrok sam. Ampak ni. Ni in nikoli ne bo. Nihče nima otrok zaradi otrok. Mogoče edino tisti, ki z drugim otrokom rešujejo življenje prvemu, pa še tu se je treba hudo obešat na slamice, da pridemo do imeti otroke zaradi otrok (in seveda usput pridemo do popolnoma drugačnega pomena, ampak če že hočete otroke zaradi otrok, je to največ, kar lahko dobite).

Pa za trenutek pozabimo tiste, ki jih imajo, ker so mislili, da drugače ne gre. Pri teh namreč ni kaj teoretizirat. Imajo jih, ker so jim bili po kakršnemkoli spletu dogodkov že položeni v maternice in kasneje (upam) v objem. Ali jih zaradi tega sprejemajo ali jih zavračajo, v tem trenutku ni pomembno. So. In to je to. Ostali pa, ki jih je do otrok privedla želja ... Želja imeti otroka je ekstremno egoistična in usmerjena v zadovoljevanje lastne potrebe po izpolniti se, dajati, imeti. Vse tiste mame, ki si tako hudo želijo otrok, zavestno potlačijo zavedanje, da gre svet počasi do zmerno hitro k hudiču, da je vse več otrokom vse težje, da je vse več možnosti, da bodo na lotu zadeli nesrečno, zavoženo, stagnirajoče življenje. Lahko se vsi skupaj tolažimo s tem, da je vredno živet za trenutke sreče, ampak to ne spremeni tega, da nas vse več dela vse dlje za vse manj denarja in da se je za golo eksistenco treba stegnit vse bolj daleč. V tak svet rojevate svoje otroke. Tako dediščino jim dajemo. A še kdo misli, da imamo otroke zaradi njih samih?

Ne trdim, da je bilo tolkintolk (kolikorkoli) let nazaj kaj boljše. Nič boljše ni bilo. Vsako obdobje je imelo svoje probleme, katastrofe, pesimistične napovedi in njihove uresničitve. Otroci so se rojevali takrat in otroci se bodo rojevali še naprej. Meni je sicer popolnoma vseeno, če se ta trenutek vsi nehamo razmnoževat in čez sto let človeštvo izumre. In mi je popolnoma vseeno, če se začnemo ta trenutek razmnoževat kot zajci. Hvalabogu (tu se ne bi odločala, kateremu), da se komu sploh da. Samo naj mi nihče ne poskuša dopovedati, da se razmnožujemo zaradi otrok. Nekdo tam zunaj, ki vsak mesec desetkrat pobožno prešteva črtice na Clearblue-ju, ki mu vsakič posebej srce razbija od silne želje po tistem plusu, ki bo gotovo najboljši starš na svetu ... ta nekdo ima otroke zaradi sebe! Zaradi svoje sebične (verjetno nezavedne) želje po drugem, tretjem, miljontem nadaljevanju. Zaradi evolucije. Zaradi tega, ker bucibuc, kolk so luštni, jaz bi tud enga za pestvat in previjat in vozit v fensi vozku naokol. Zarad tisoč različnih razlogov, ki vsi izhajajo iz JAZ. Jaz to rabim, jaz brez tega ne morem.

Če bi imeli otroke samo zaradi otrok, se jih nobenemu ne bi dalo imet. In vsem bi bilo vseeno, kaj se z njimi dogaja, ko jih enkrat spravimo na svet. Tako se pa ne reče zaman moja kri in moja bolečina. Moj otrok, vezan name z mnogo več stvarmi, kot je ena ušiva genetika. Moj otrok, ker rabim nekoga varovat, ker rabim nekomu bit okno v svet, ker hočem nekoga nekaj naučit, ker imam in hočem dat. Moj otrok zarad mene, ne zarad njega samega. Edini razlog sem jaz. Je starš. Kar se mene tiče, je to tudi edini pravi razlog.

Živalski vrt

2007-03-20T14:09:00.000+01:00

Po dolgih letih (no ja, ene dveh) sem končno rešila največji problem, ki mi ga je povzročal Thunderbird. Zarad teh jajc sem se živcirala vsakih par mesecev na novo, in vsakih par mesecev sem se tudi na novo poskusila prepričat, da se moram sprijaznit s tako svetovno ureditvijo, kot so mi jo podtaknili drugi. Ni šlo. Brez izjeme se je živciranje pojavljalo jovo na novo do danes.

E nečeš ti mene!

Thunderbird je moj omiljeni poštni agregator, v katerega imam speljano vse, kar ni službeni mejl (tisto gre namreč v Outlook, pač za kazen, ker je službeno). Ene enajst poštnih predalov svojo bruhico pretaka vanj, lepo je vse razparcelirano po accountkih, vsak ima svoj inboksič in nasploh je vse pod kontrolo. Razen! Accountkov se ni dalo sortirat tako, kot se je meni zdelo. Tud po abecedi se jih ni dalo sortirat. Sploh se jih ni dal nikakor sortirat in moj OCD alter ego, ki mora imet desktop bordo rdeče barve in gor ikonce od hrabrega miška in od domačih živali, je hodil periodično cmizdrit na mojo ramo, da on tko neposortirano ne more živet.

Enter Folderpane Tools. Odgovor na vse moje neuslišane molitve (po novem uslišane). Dodatnih deset luksov k luči življenja mojega OCD alter ega. Takoj po odkritju tega nepogrešljivega orodjeca ob devetih zjutraj sem soglasno ugotovila, da je za dons deu narjen in sem hotla it domov. Sljužba se sicer ni strinjala, ampak briga me. Moja notranjost je danes sončna. Aleluja. Thunderbird rulz.

PS. Tud v Firefoxiču ne morem živet brez dodatkov. Zarad All-in-One Gestures uporno maham z mišjo po navadnem Explorerju (ki me seveda ne jebe pol posto, pa bi se me lahk usmilil), IE Tab imam za tiste inferiorne pejdže, ki se ne znajo narisat v alternativnih oknih v svet, Linkification imam namest kopipejst (kje se mi pa lub), Download Statusbar imam, da mi ni treba iskat kletke z DLji, brez Tab Mix Plus mi pa itak ni browsati. To so samo tisti ... najbolj osnovni. Pa tak halo sem počela, ko sem se šla prestavljanje na Firefox. A sad. Zaljubljen sam :)

Pis viz ju.

Stari in tečni

2007-03-19T22:44:00.000+01:00

What the fuck. What the fuckity fuck.

Blogger je en kup kadečega se ... umm ... eh. Včer so me prisilili, da sem prešaltala iz starega na novega. Nisem mogla do bloga, dokler se nisem blagovoljila prestavit. Novi je idiotski. Ne rabim jaz nikakršnih končkov kode in drag and drop sranja. Če bom kaj hotla, si bom sama naprogramirala in žoknila v template tja, kamor se bo men zdelo. Čist sem besna, ker mi je tisto črno blogersko sranje prekrilo zgornji beli rob na Glisti, poleg tega imajo pa v IE čžš-ji zabavo po svoje. Ma ko jih šljivi. Uporabljajte kaj druzga. IE je passe.

Sploh ne bi o tem, da je migracija na novi Blogger trikrat crknila, preden je kaj ratalo. Sem bla na tem, da v primeru izgube celotne literature obesim na blog obvestilo, da mam vsega dost in odhajam v puščavo. No ja, tokrat naj vam bo.
Sneg? Bi bil krasen, če bi se vsi nesposobneži, ki mislijo, da je treba po čist spodobnih kolesnicah vozit dvajset, skidali s ceste, ko se jaz peljem domov. Dve uri in tričetrt! To je točno dve uri preveč. Pa za vsakim vogalom nesreča (a sem rekla stare mame domu na peč sedet, al kva?). Ne vem no. Če vas je strah plundre, rajš pejte s taksijem al pa z busom, ne pa da moram jaz obirat vse razrite kolovoze, ker vam je uspelo onesposobit glavne prometne žile s tem, da ste se kolektivno zvrnili v obcestni jarek. Kva vam pravzaprav ni jasno? Pelje se po kolesnicah, bremza se s spuščanjem gasa in s šaltanjem navzdol, z bremzo samo izjemoma, volan se drži z obema rokama, gleda se na cesto in predvsem se ne zganja panike.

Dejte mi nazaj pomlad. Vseen lažje prenašam nesposobneže na suhi cesti, kot nesposobneže v zametih.
Grem spat.

Lucy in the sky with diamonds

2007-03-19T22:14:00.000+01:00

V soboto sem šla po dolgem času enkrat spet po tisti ulici, ki sem jo imela dvajset let naštudirano v nulo. Pred bankomatom (strateško zlo primeren plac!) sem nagazila na kavarniško mizico z razstavljenimi buklami. Vse enake. Sami Kodrlajsasti pitoni. Če bi bil kje še kdo, ki bi se ga dalo oblajat, bi me mogoče celo prijelo razmetavanje s kešem, ampak ker sem tiste sorte, da se take stvari hitro zmislim in si še hitreje premislim, je bil trenutek zamujen, še preden se je dobro zbudil.

Or was it? Moja družba se je tri korake po bankomatu spomnila, da mora na bankomat. Par mojih zdolgočasenih obratov okol svoje osi kasneje je na prizorišče prilezel tudi lastnik cestne knjigarne. Pa ga gledam in še mal gledam in se mi zdi kot eden izmed kraljev ulice, ki so moja šibka točka. Pogledam v denarnico, vidim dvajset čukov (suša je, suša), si mislim, da bo to ziher premalo za eno buklo in vmes, ko si to mislim, je oni že začel pospravljat. Ajajaj, ja nič - pol pa akcija. Izkazalo se je, da je dvajset čukov ravno zadost (specialni popust in to ...), kaj je Kodrlajsasti piton sem vedela (kar ene bukle na slepo verjetno ne bi kupila, ker jih že tko nimam kam dajat), nisem pa vedela, da mi je knjigo prodal eden od avtorjev. Ko sem jo hotela že pograbit in se spokat (tip ima probleme z motoriko, pa bi jaz to vse kar sama) je rekel, da se hoče še podpisat. Da sicer lahko samo še z levo kakšno črko napiše, ampak M in J mu še ratata. In zdaj imam Kodrlajsastega pitona podpisanega od avtorja.

Ok, popravek - zdaj imam Kodrlajsastega pitona, podpisanega od avtorja in prebranega od začetka do konca še v istem dnevu. Pa sam mal sem ga začela brat ... pol ga pa nisem mogla nehat brat do dveh zjutraj. Kodrlajsasti piton je zgodba o narkomanskem življenju. To vam zna povedat tudi stric gugel. Tisto, česar vam ne zna povedat je, kakšen občutek boste imeli, ko se vam bo kodrlajsasto usedlo v možgane, da se vam take zgodbe dogajajo za hrbtom, pred nosom, za prvim ovinkom, tu in zdaj. Piše o kiosku in jaz se tega kioska spomnim. Piše o mostu in meni se zdi, kateri je ta most. Piše o tistem času, skozi katerega sem šla jaz, v istem mestu, po istem asfaltu, ampak po eni tretji strani. Kaj vse so videle stene, ki so kdaj gledale tudi mene.

Tričetrt knjige sem doživljala deja vu in se spominjala otrok s postaje ZOO. Tričetrt knjige se mi je zdelo, da berem mal drugač napisano postajo ZOO. Sem bila najprej kar malo razočarana, dokler se nisem vprašala, zakaj se mi tko zdi. Moje spoznanje je, da je narkomansko življenje precej enodimenzionalna stvar in se iz njega ne da naredit vsakič drugačnih rožic in ptičkov, če je pa vse ena sama gonja za naslednjo omamo. In se ne da napisat vsebinsko zelo različnih knjig, če je pa edina razlika med enim in drugim zadrogiranim lajfom tisto, kar je zunaj njega, ne pa tisto, kar je znotraj. Katera mama se zlomi in kateri oče se skrije. Ali obratno, saj ni važno.

Ne poznam takega občutka omame. Pojma nimam, kako izgleda tovrstna pozaba. Nikoli nisem imela želje po takih eksperimentih in je še vedno nimam. Ne vem niti, kako je biti pijan. Ne morem se poistovetit niti z enim delom zgodbe. Od daleč razmišljam o moči odvisnosti, o begu od realnosti in potem o begu pred bolečino, ki pomeni ponoven vstop v realnost. O začaranem krogu, ko veš, da moraš ven, ker znotraj ni nič, pa vseeno ostajaš noter, ker se bojiš splazit čez rob nazaj ven. Rob reže. Zunaj je mraz. Znotraj je strah. Kakšno je življenje teh ljudi, ko so še na svetli strani? Tudi moje je tolikokrat gnilo, da sem nehala štet, pa nikoli ne iščem lebdenja nad oblaki. Koliko bolj brezizhodno in pesimistično se zdi življenje nekomu, ki gre kljub posledicam rajši lebdet?

Sočutje? Ne vem. Ja in ne. Težko mi je čutit sočutje do nekoga, ki se znaša nad drugimi. Bolezen gor al dol. Težko se mi je znebit misli, da saj si je večino sam kriv. Težko mi je čutit z nekom, ki si sam izbere pot v pogubo, potem pa joka, da je težka. Ni mi težko pomagat, mi je pa težko izbrskat iz sebe sočutje. Droge se mi nikoli ne zdijo nesrečno naključje. Saj smo se imeli vsi priložnost spotaknit ...

Kodrlajsasti piton. Ena resnica, razparcelirana na par oseb, povedana v več glasovih. Knjiga o lažeh, upanju, samoprevari, nasilju. O tistih, ki od lakote po lahkosti jedo svoje lastne noge in o čisto drugih, ki žrejo tiste, po katerih so splezali na vrh. O padlih in o tistih, ki se vzpenjajo po njihovih hrbtih. O ljudeh, ki jih srečujemo vsak dan, pa sploh ne vemo, kakšnim psihološkim prepadom gledamo v oči. Kadar gledamo v oči. Marko Ješe. Bivši narkoman. Ne prosjači, ampak prodaja knjigo. Fajn knjigo. Dvejst čukov well spent.

Pa Branko Gradišnik tud ni od muh :)

Humphrey, we’re leaving.

2007-03-16T00:02:00.000+01:00

I could be brown, I could be blue, I could be violet sky ...

Dons se mam tkole. Uglasbljenje mojega počutja me je ujelo na poti domov, kar pomeni, da sem imela mobilne pevske vaje (kva? a vi ne pojete, ko ste veseli?). Sicer imam precej posluha, ampak si ne želite bit z mano v avtu, ko iz čistega navdušenja nad ničemer konkretnim skupaj z radiom tulim, da sem lahko vijolično nebo. Razen če ste podobno kresnjeni in bi peli duet. Dons se mam fajn in se mislim tega oklepat do zadnje slamce!

Po fenomenalnem torkovem popoldnevu, ko sem prinašala noter lepe stvari za cel mesec nazaj (šla po sili razmer domov že ob treh, enkrat za spremembo videla popoldansko sonce v živo, se z razigranim psom sončila na pasjem sprehodu, prekladala kamenje po travniku (kar je najljubša pasja igra), se cel večer grela v najtoplejšem objemu in pristala v lastni postli way past bedtime) in dokaj zadovoljivi sredi (dobila vseh miljon tablet za ta malega bolnika in izbrala barvo svojega bodočega avta) imam še precej optimističen četrtek. Mal me po občutljivem delu dušice boža občutek, da sem rešila svet, ker sem šla na krvodajalsko, dokončno sem se pa scedila v sladkorno lužo, ko mi je okol vogala domače bajte zvečer nasproti s kamnom med zobmi prihopsal pes, ki ima danes prvič polno rit tablet in mu gre začasno temu primerno spodobno. Tko mal je treba. Obljubim, da bom enkrat do pojutrišnjem že spet jadna in pesimistična in nikakva. But until then - I could be vi-o-let sky ...

Za začetek bom mal razširila svoj kažipot. Oziroma za začetek pred začetkom sem nekaj časa nazaj preverila vse linke in na svojo grozo opazila, da sta mi gagnila dva od ljubših. Zaklenjena. Tri solze kasneje sem ju z vsemi častmi pospremila v zgodovino, ker ... well ... I hate broken links. Zdajle sem pogruntala, da je eden nazaj. Yohoho and a bottle of rum! V skladu s svojim neskončnim optimizmom (ki bo trajal do pojutrišnjem), z močjo svoje trme in s pomočjo telepatije že pol ure poskušam prisilit še ta drugega, da bi se odklenil, pa me ne šljivi. Torej uspeh petdeset posto in privezujem izgubljeno in ponovno najdeno ovčico nazaj za kol od kažipota. Mogoče bi jo blo treba za kazen ostrižt do golega :)

Preden pa res za začetek razširim svoj kažipot - od kdaj je ratalo iskanje zanimivih blogov tko zamudno in frustrirajoče? In od kdaj je najdenje zanimivih blogov tko redek dogodek? Na agregatorje se je za zanest nič celih nič s črto, uporabne blogrole so približno tolk ali še bolj redke, kot zanimivi blogi in pol sem prepuščena naključnemu blodenju naokol. A ne piše na kakšnem pomembnem pildku (a la deset zapovedi), da mi morajo bit take stvari prinešene na srebrnem pladnju in nežno potisnjene v goltanec? Če ne piše, pol bi moralo pisat.

Ok, čist resno imam problem. Politika me ne zanima. Reciklaža cajtengov in "pomembnih novic", ki jih je v istem dnevu zneslo še deset drugih kokoši, me ne zanima. Vici, premične slike in fotke kar tko snete z neta so mi brezvezni. Na kup nametani stavki, pri katerih je vsaka tretja beseda grdo zatipkana, me odbijajo (za boga milega, dajte enkrat prebrat svojo solato za sabo, no). Od očitno švoh slovnice me boli glava (pri čemer ne govorim o pravilih, ki se jih krši, ko se jih enkrat obvlada, ker se išče točno določen efekt, ampak o enostavnih slovničnih pravilih, za katere pisoči očitno še nikol ni slišal. S? Z? jao dečki, da vas mama vidi). Pubertetniškega natepavanja brezveznosti imam zadost v desetih sekundah. Razpredanja o istih miljonkrat na enak način prežvečenih življenjskih vprašanjih na nivoju osnovnošolcev tud. Obmetavanja z bedarijami in dokazovanja ad hominem še hitrejš. Najhujš od vsega me pa prizadanejo tisti blogi, ki imajo v mojih očeh zanimivo vsebino, pa so stilsko tako zmasakrirani, da niso berljivi. Obupno bedasto se počutim, ko grem sem in tja za svoj dnevni fiks brat prastare zapiske na svojem lastnem blogu, ampak včasih je to edina rešitev. Žalost. A se vsi svetovi tkole utapljajo v povprečnosti? Nekak sem čist zato, da ima vsak svoj glas in priložnost, da se ga sliši, ampak rezultat mi pa ni všeč. Vedno od nekod privlečem upanje, da bo nivo višji. Da bo tisti, ki hoče kvakat, tud imel kaj povedat. Da bo komunikacija zanimiva. Meni zanimiva :) Ampak tkole na splošno, ko je vse dosegljivo vsem, se po hitrem postopku tud vse izrodi. Facts of life. Živi in trpi. In poslušaj, kako ti v bistvu sploh ni treba, če ti kaj ni všeč.

No zdaj bom pa čist zares za začetek razširila svoj kažipot in hkrati popucala svoj On Trial folderčič. Prilagam spisek srečnih zmagovalcev, ki bodo za nagrado pribiti na mojo zeleno podlago (kdor ni srečen, se gre lahk solit, pritožb in reklamacij tukaj ne upoštevamo).

Ropotajoča Tjaša je tista izjema, ki v popolnosti potrjuje pravilo, da se mišice in užitna zaporedja besed izključujejo. Eno mojih najljubših odkritij z zdravilnimi učinki je, odkar sem nad fitneserji nazadnje obupala in se spet enkrat sprijaznila s stereotipom (They not veri articulate. Mostli). Po novem se lahko hvalim, da sem našla iglo v kopici sena.
Če bi obesil na blog samo tole in nič več ... "Kaj je potrebno, da bi šla mravlja v posteljo z medvedom? Najprej ena velika, podaljšana francoska postelja, da bo imela mravlja dovolj prostora. Druga stvar je kozarček zelenih oliv, ker jih ima mravlja po seksu rada." ... bi si že zaslužil pribitost na zelenje. The one and only - Kobroblog.
Da sva s kinkijem povezana po skrivnostnih kanalih sem pogruntala, ko je on s svojim stolom stregel po življenju smokiju v približno istem trenutku, ko sem jaz na drugi svet z isto metodo pošiljala čips. Takim kozmičnim silam se ne gre upirat.
In še tista žbljžnj, zarad katere se mora človek na novo učit abecedo (greek is zee nju ingliš) :) Ker moram svojo preteklost končno enkrat sprejet z odprtimi rokami, ne pa se panično skrivat pred njo. BŠS se uklanjam usodi. Ampak samo tokrat :)

Here today, gone tomorrow

2007-03-11T22:37:00.000+01:00

Dve nadstropji nižje slišim svojega psa pit vodo. Vsako stvar, ki jo naredi, isto stvar, ki jo je prej počel štirinajst let, zdaj spremlja vprašanje, kolikokrat še. Včeraj sem se za njim sprehajala po travniku, premlevala to isto stvar in ožemala svoj robec. Tko gre to v življenju. Circle of life in jaz sem na napačnem ovinku. Pred dvemi leti sem čas štela v letih. Pred šestimi meseci sem prešaltala na mesece. Zdaj je za tedne že prepozno in nama odtekajo dnevi. Upanje, ki vedno umre zadnje, je v zadnjih zdihljajih.

Zraven premišljujem o tem, kako je prepoved evtanazije na ljudeh pravzaprav the easy way out. Če se postavim v idealni svet, seveda. V tem našem dvoličnem, pridobitniškem, muko-moja-zgin-h-komu-drugemu svetu je poleg tega, da je the easy way out, tudi zajezitev vsesplošnega evtanaziranja vsakogar, ki se temu ne more upret. Ampak v idealnem svetu, kjer naj bi humana evtanazija bila res čisto zadnji izhod za tistega, ki trpi ... ubogi tisti, ki bi se moral namesto njega odločit, kje je meja med biti in ne biti več. Kdaj življenje ni več kvalitetno? Kdaj je bolečina preveč boleča? Kdaj te je moj sebični ne-morem-brez-tebe pripravljen spustit? V tem, da nimamo druge izbire, kot da zmignemo z rameni in čakamo do konca, je eno veliko olajšanje. Včasih, kadar moramo it skozi cel spekter bolečine tistega, ki nam je blizu in kadar se nas umiranje, ki mu ni konca, res dotakne, bi se še znali odločit. Ampak za veliko, molčečo večino je to, da se jim ni treba odločat, čisto olajšanje. Saj se bo samo uredilo, ko bo prišel čas.

Vedno se mi je zdelo v redu, da imam za svoje živalce možnost evtanazije. Enkrat sem že šla skozi to, ampak takrat je bilo potrebno muk odrešit želvo in zame želva nikol ni bila isto kot pes. Imela je svoje stekleno bivališče zraven hladilnika in se je bolj malo brigala za svet. Po osemnajstih letih so šle rakom žvižgat njene ledvice in ko je začela dihat kot kakšen prastar astmatik in je zraven nehala jest, smo vedeli, kje smo. Šele potem sem ugotovila, da je enega od tistih zvokov, za katere sem bila prepričana, da jih spušča želva, proizvajal hladilnik. Dokler se nisem preselila, me je spominjal nanjo.

Zdaj nas ne matrajo ledvice, ampak imamo raka. V zadnjih dveh tednih je procvatal približno tako, kot se je zunaj pojavila pomlad. Na polno. Kar je bila najprej bula pod vratom, se je zdaj namnožilo še na vsaj tri konce, zaradi česar po novem šepamo in smo nasploh precej ubogi. Jemo še vedno kot ekstremni športnik, tudi skakali bi še naokrog, ampak nas ovirajo motorični deficiti. No in tokrat je vse drugač. Naenkrat je na površje priplavalo vseh štirinajst let skupnih dni in skrbi, lajanje na zvonec, praskanje krempljev po linoleju, prosjačenje za makarone, zvok pasjih tac na stopnicah, zavijanje in tuljenje v pozdrav in vedno zaseden levi kot kavča. Kateri dan je pravi, da se vse to prestavi iz sedanjosti med spomine? Danes je nekako vedno napačen ...

Ta trenutek, ko vem, da sem zelo blizu temu, da se bom morala odločit, se mi zdi, da je blo tistim, ki jim je žival poginila, brez da bi bili postavljeni pred tako odločitev, neskončno lahko. Ja, seveda jih je bolelo enako, kot bo bolelo mene. In seveda se tud meni ni treba odločit, ampak lahko samo gledam, dokler se ne bo vse skupaj samo uredilo. In če me kdo vpraša, če bi mi bilo ljubše, da mi psa čez ene tri dni povozi avto, bi si mislila, da je butelj, ker me gre to sploh spraševat. Nobene racionalnosti ni v tem zadnjem odstavku in vendar je točno to, kar se mi plete po glavi. V redu mi je, da imam na voljo nekaj, česar pravzaprav nočem uporabit, ampak bom vseeno uporabila, ker je alternativa, ki se mi zdi the easy way out, eno navadno sranje.

Tko izgleda to v idealnem svetu.

Für mich soll's rote Rosen regnen

2007-03-08T21:14:00.000+01:00

Če izvzamem rojstne dneve članov družine, v katero sem padla z neba (menda sem skliznula eni zmedeni štorklji iz kljuna), so v letu pomembni točno trije datumi. Približno taka je tudi kapaciteta mojih možganov, tako da se vse lepo poklopi. Moji možgani si zapomnijo tri datume in trije datumi so vsi, ki so pomembni.

Osmi marec ni eden izmed njih. Ne rabim praznovat žensk kar na počez in ne rabim praznovat moških na splošno in ne rabim praznika za črnce in za marsovce in za čebelce in metuljčke. Ne rabim opomnika, da je treba s sotrpini delat lepo, ker sem sama sotrpin in z mano se dela lepo in basta. Ko smo že pri tem - tudi novo leto praznujem, ko se mi zdi, zdi se mi pa nikoli na zadnjega decembra in prvega januarja. Praznik je, ko me prime. Na žalost me prime bolj redko, tako da večinoma z govejim pogledom in velikim vprašajem v glavi opazujem navdušene praznovalce tistega, kar se ravno praznuje. Kuševat in objemat kar tako se ne maram, prijaznosti od ljudi, ki me drugače komaj povohajo, ne rabim, dejstvo, da to kao počnejo vsi (namreč praznujejo), je pa v mojih očeh prej pomanjkljivost, kot prednost. Gimme a break. I'd rather sleep.

In tako sem danes seveda popolnoma pričakovano pozabila na splošne nevarnosti, ki name prežijo, ko stopim ven iz svoje bajte. Da nekaj ni v redu, sem pogruntala okrog osmih zjutraj, ko mi je šef lastnoročno spacal skupaj kakav. Še dobro, da sem ženska, ker če bi bila moški, bi si do takrat nakopičila že eno tono črnih pik, ker mi v očeh niso utripale rdeče neonke - osmimarec, osmimarec, osmimarec. Pol ure kasnej sem pridelala zajtrk, ki ni bil v planu, še eno uro kasnej sem pa na lotu, kjer vsaka zadane, zadela rožo. Pa še tista od lani je živa. Pomojem jih bo treba začet pobijat, ker se bodo drugač preveč namnožile.

WTF je to z rožami? Vsako leto moram tovorit domov v varstvo zelenje, ki bi bilo v moji oskrbi obsojeno na takojšnjo smrt. Tista dva kaktusa, ki jih imamo v službi (pa nista moja), sta deležna kvečjemu ostankov iz flaše, s katero zalivam žabe v svojem želodcu. Če vodice zmanjka, je ne zmanjka najprej za žabe, ampak morata štrikce na gatah zategnit kaktuska. Kadar me poleti pooblastijo za zalivanje česarkoli, si moram na steno obesit listek s toliko črticami, kolikorkrat moram zalit nehvaležen zahteven plevel, potem pa črtam črtice, da slučajno kakšnega dneva ne pozabim. Tuje rože so le tuje rože. In pol mi za kazen vsak osmi marec v službi podarijo - rožo. Veri najs. A ne bi naslednjič rajš investirali v kakšen šraufciger? Bi mi bolj prirasli k srcu.

Aja. Trije najpomembnejši datumi? Rojstni dan mojega psa, tisti petek trinajsti, ko sem spoznala svojega dragega in njegov rojstni dan. Življenjsko pomembne stvari :)

Nothing but blue skies ...

2007-03-05T22:13:00.000+01:00

Pomlaaaad :)

Vse ostalo ni omembe vredno, tko da lahko današnji cigumigu kar zaključimo in grem jaz nazaj v svoj kot. A prav? A ni prav. Ok, pol boste pa trpeli ob podpovprečnosti.

Sem hotela bit moderna (plus prišparat svojim možganom razmišljanje) in se priklopit vsesplošnemu blogerskemu plazu o grdih besedah. Pa me blogerski plazovi dolgočasijo, sploh če so tistega tipa, ko se nekdo "pomemben" (ne nujno pomemben v svojih očeh, zato narekovaji) razpiše o nečem, kar sploh ne bi smelo bit problem, potem se pa vsi ostali do onemoglosti jaz-tudijo. Way to go. Saj vemo, da vsi znamo opalit kakšno sočno. In vemo, da nismo zarad tega nič slabši ljudje, kvečjemu kakšna mala mucka mora kje umret ob vsaki naši kletvici. In menda tud vemo, da je bolj smiselno otroška ušesca in učke po drobtinah naučit razumet in razlikovat zrnje od plevela, ne pa da ubožce spreminjamo v opice tipa see no evil, hear no evil, speak no evil. No ja. Mogoče res ne vemo vsi. Ampak a to pol tolk bolj drži, če je napisano miljavženkrat? Prepričane je itak idiotsko prepričevat.

Baj de vej. Prosim, če ga nehate srat. Jaz mojih vulgarizmov in kletvic ne dam, pa da me za noge obesite z balkona in jih poskusite strest z mene. Prej bodo svinje letele, preden bom za najlepši šport na svetu rekla, da se grem ljubit. BWAHAHAHA. Give me a break. Ljubim. Ampak ljubim se pa ne. Se pa znam lepo obnašat :) Quid pro quo, bejbi. Quid pro quo.

Moving on.

Parkrat na leto me zagrabi pohlep po čokoladi (psychologically induced). Takrat pred mano niso varna niti tri leta stara velikonočna čokoladna jajca, ki že sveža niso pol hudiča vredna. Tokrat je blo tko hudo, da sem vmes morala dvakrat obnovit zaloge. Tri dni nazaj me je cukrasta omama spustila. Preživeli so dvojni s čokolado obliti lešniki, ena fenomenalno dobra čokolada iz Hoferja (šest jih je padlo za domovino) in lešnik čokolino, ki se ima za svoje življenje verjetno zahvalit temu, da ga je nekdo skril za šteko mleka. Slabe vesti nimam nobene, sem se pa ob prebujenju iz sladkorne megle spomnila, da moj Cunning Plan (TM) že od decembra spi zimsko spanje in da bi ga bilo mogoče pametno zbudit iz hibernacije. Pomojem bo tečen.

Enivej. Od včeraj se futram s sadjem in kosmiči (ker mi ravno paše) in pod vplivom od treh žlic brozge nabasanega želodca sanjam sanje velikega osvajalca. Pa ta hrib in un hrib in tretji hrib, pa peš do morja, pa kaj jaz vem kakšni ekscesi še. Vmes se mi mešajo spomini na Sushimamo izpred enega tedna. Riž. In nudli. Kraljestvo za riž in nudle! SUŠI! AAA. Jaz bi še!

Aja. Fizkultura. Rabim nekoga, ki me bo za rokco vlačil za sabo. Oziroma ki me bo brcnil v rit. Oziroma ki bo kriv, da se jaz nikamor ne zganem :) Z biciklom se nisva videla že dva meseca. Imam insajderske informacije, da mu je nekdo navesil moje pajkice čez belanco (ali je to konec? bo naš bicikel postal navaden obešalnik za cunje? this and more in our next episode). Ampak to ni od tega, ker ga od daleč špegam izza vogala, ko pobiram s štrika svoje gate. Častna. Kje so moje pohodne palice, ve samo ciganka. Vse švic majice imam oprane in lepo zložene v omari. Gojzarje imam čiste od zadnjega snega. Squash lopar je lepo zapakiran v squash torbo. Mogoče so tja lepo zapakirani tudi squash copati in which case - Houston, we have a problem. Prejšnji teden sem s sesalcem preganjala prah s kvihtov. Kolebnica ima od neskončnega bingljanja z istega omarinega ključa že utor v plastiki. Za povrh sem pa včeraj prvič videla pomladne rožice, ki cvetijo že vsaj dva tedna. Ja no, na avtocesti jih ni, ob šestih zjutraj in ob osmih zvečer se jih pa tudi ne vidi.

Ne gre mi glih fajn in moj The Cunning Plan se drži plana. Če smo jadni, smo jadni vsi naenkrat!

Moving on some more.

Imam navado, da v bolj zajebanih odsekih svojega življenja rolam eno in isto muziko do onemoglosti. Tri mesece kisanja na Scarlet's Walk od Tori Amos, naslednje tri mesece pošiljanje vsega v tri krasne na RH- od Siddharte, potem pol leta smiljenja sami sebi na Focus od Dulce Pontes, potem dva meseca jebe mi se na Mensch od Herberta Grönemeyerja. Zadnje pol leta je na sporedu Muse. Ne morem se odločit, a se smilim sama sebi, a delam osebno revolucijo. Najbrž skačem iz enega ekstrema v drugega. Čeprav ... po playlisti zadnjih dveh tednov sodeč je verjetno cajt za dekco in škatlo papirnatih robcev. Sade. Muse. Live. Šmrc.

Težko mi je pisat. Tole je trajalo tri ure. Dokler se plima ne obrne, bom verjetno še mal večji literarni invalid.

A gre kdo na suši? :)

And the point is?

2007-02-20T21:24:00.000+01:00

BZZZZZ. Iščem samo enostavne izhode. Noben me ne razume. Nisem za na ta svet. Vedno se vse začne in konča enako. Nimam več kaj povedat, ker sem že vse povedala stokrat in še zmer dobivam enake prazne poglede od enakih ljudi. Ne lub se mi več. Problem ni v meni. Ne more bit v meni, ker me noben ne razume. Tko se vedno vse konča. BZZZZZ.

Problem je v meni. Problem sem jaz. Enkrat se mi bo ob pogledu na naslednji človeški idiotizem strgalo. Kje je smisel v tem, da si dva stojita nasproti in poskušata premaknit tujo prepričanost z močjo svoje trme? S polovičarskimi, nepremišljenimi argumenti, ki si niti ne zaslužijo te oznake. Kje je zabava v tem, da nekoga sesuješ zato, ker tako luštno skače, ko mu kuriš pod podplati? Kje je plemenitost tega, da vsakemu, ki ti pride čez pot, poskušaš v možgane vžgat pečat svojega mnenja? Kam se je izgubila potrebnost odpiranja tistih kljunov, ki so s šestpasovnico povezani z nerazmišljujočimi možgani, ki so jim odpovedale bremze?

NI. TEGA NI! Nikol ni blo.

Dvajset let prezgodaj se mi ne da več tepst. Okol mene so ljudje, ki so tolk prekleto gotovi, tolk neskončno prepričani, da je tko, kot ni. Nos jim lahko pritisnem na dokaz, da ni tko, pa ne bodo videli protislovja. Tako jebeno sem jim fovš za to njihovo slepoto.

What's the point?
Brezveze je vse skup.

Money Talk

2007-02-20T20:38:00.000+01:00

Evo. Obljubljen spisek stroškov, ki sem jih imela z Malezijo. Ni čist točen, ker vseh računov ne najdem, ampak za dobit občutek o malezijskih cenah bo valjda dost.

hotel
hotelska soba (brez zajtrka) 272 MYR/dan
room service charge 27.20 MYR/dan
taksa 13.60/dan
internet 58 MYR/dan

hotelski futer
47.15 MYR malajski zajtrk dostavljen v sobo (firbec je draga reč)
27.30 MYR piščančji zavitek s pomfrijem in čaj
20.30 MYR sendvič, pomfri, kava
20.70 MYR mango smoothie
18.90 MYR dva kosa torte

futer izven hotela (non-fancy)
povprečna cena za konkreten obrok je med 5 in 10 MYR, vse skupaj sem za te sorte hrano zapravila okrog 100 MYR. Dobi se pa pečene nudle na tristo načinov, riž na tavžent načinov, nekaj sem zapravljala tudi za muffine in ene filane kruhke iz pekarne.

futer izven hotela (fancy)
67.16 MYR nasi bojari, eni nudli z rakci in pražena zelenjava (Madam Kwan's, za dve osebi)
38.87 MYR nasi bojari, pražena solata (Madam Kwan's)
25.76 MYR nasi lemak, mango smoothie (Madam Kwan's)
38.64 MYR riž in meso, nudli in zelenjava (za dve osebi, Bird Park)
49.22 MYR sushi king

vstopnine
1 MYR nacionalni muzej
20 MYR KL Tower
15 MYR butterfly park
30 MYR bird park
38 MYR aquaria

knjigarne
11.50 MYR zemljevid
15 MYR table z napisi don't spit, danger in self service :)
6.60 MYR pisalo, ki je blo pri nas jurja dvesto
4 MYR zvezek

štacune
250 MYR, tu notri je za tri tedne vode, sokov, čokolade, piškotov, kreme, sadja, pistacij in podobne potrošne robe

ostalo
224 MYR baterija za canon ixus
55 MYR štir fensi pensi plastične flaše za nosit s sabo vodo
710 MYR štiri Crumpler torbe
170 MYR majice
90 MYR handmade batik šal
590 MYR high end spominki/fine reči iz kositra
20 MYR zapestnice iz kokosove lupine
45 MYR štiri žabe iz kokosove lupine
15 MYR kartice in znamke
10 MYR mini obesek punkerja iz lesa

ČRTA.

Tri tedne Kuala Lumpurja v hotelu s petimi zvezdicami brez letalske karte znese 6256 MYR (hotel) + 928 MYR (hotelski internet) + 2774 MYR (vse ostalo) = 9958 MYR ~ 2164 EUR

Čist zares pa pod črto stroški izgledajo takole. Ker sem bila večino časa tam dol službeno, je moj privatni hotelski račun kril samo šest dni (413,23 EUR brez interneta). Na kartico sem dodatno v KL skurila 201,56 EUR (tri majice, ena baterija za fotič, torbe in fine reči iz kositra, ki so mi jih po računu sodeč premalo zaračunali) in 50,70 EUR za dve bukli na letališču v Frankfurtu (ker sem budalo in ne morem počakat, da pridem domov in za isti bukli na Amazon dam pol manj). Komplet vse ostalo (minus hotelski račun in internet za dva tedna, kar je služba plačala posebej) so pokrile dnevnice in po obračunu mi je od keša, ki ga je prispevala služba, ostalo še 200 USD. Sploh se ne bi branila še enkrat tko potovat :)

Aja. Letalska karta je bla tam okol 230 jurjev.

Lost in Translation

2007-02-08T20:37:00.000+01:00

Zadnjič enkrat (kolkrat sem že povedala, da je pri meni vedno vse zadnjič enkrat, tud če je že deset let nazaj?) sem brala Robijev zapis o Amsterdamu in se oborožena s še svežimi vtisi iz Kuala Lumpurja zraven prav fajn zabavala. Že takrat sem si rekla, da moram napisat identičen post o KL (ajde, malo razširjen ... ne morem jaz brez ekspanzije), ker so se mi nasprotja zdela tako hecna. No in tole bo (upam, ker se imam počas dost) zadnji post v celoti o Maleziji. Potem bi bil pa že čas, da se začnem razgledovat po novih ciljih. Takih in onakvih.

V KL nihče ne kolesari. Na svojega prvega kolesarja sem morala čakat petnajst dni, pa še ta se ni mogel peljat normalno, ker na cestah za kolesarje ni placa. Pri semaforjih, ki jih nihče ne upošteva, nenadnih menjavah smeri, ki jih nihče ne nakaže, plehnatih zastojih, kjer je med avti prostora ravno za enega pešca in podobnih stvareh, je kolesarjenje po KL opasno po život. Dobesedno. Za dobro vago sem tik pred odhodom nagazila še na drugega kolesarja, kar mi je onemogočilo razširjanje novice, da sem videla the last living KL cyclist. Sta pa oba izgledala podobno razcufana kot tisto, kar pobegne iz kupa smeti, tako da pomojem nismo daleč od resničnega the last living KL cyclist. Stvar je samo vprašanje časa.
V KL ni nosečnic. Je pa precej majhnih otrok. To trditev sem postavila v prvih desetih dneh in se že začela spraševat, kakšen eksotičen sistem za produkcijo mularije imajo. Žal se je trditev izkazala za resnično samo v prostoru, omejenem na tistih deset dni. Enajsti dan sem se spravila v nakupovalni center ob enajstih dopoldan namesto ob šestih popoldan in so mi nosečnice skakale pred oči izza vsakega vogala. Adijo zanimiva teorija (kater idiot pravzaprav deset dolgih dni po KL prešteva nosečnice? Butelj).
Praktično vsak Malezijec govori angleško. Problem je edino v tem, da tisto angleščino razumejo samo Azijci. Ako imate to srečo, da približno pripadate tistemu delu sveta, od koder engleski prihaja ... well, you are fucked. Ne pomaga "a lahko prosim poveste to počasi". Tud počaaaaasi ne pomaga. Ne prvič, ne tretjič, ne desetič. Pomaga črkovanje, ampak nekak ne narediš prav dobrega vtisa, če iz rokava privlečeš genialno idejo, da ti bi se pa pogovarjal črkovaje. Moja kitajska kolegica mi je hitela pripovedovat, da imajo odzad za kitajskim templjem TT. They've got what? TT. Um? Again? T-T! Oh well, maybe you should just show me ... Želve so imel. Turtles. TT. O slovnici sploh ne bi. Oni to ne rabijo sploh. Če v jedilnem listu piše Smoothies in jaz naročim mangovega, potem sem naročila one mango smoothies. Pišejo pa valjda kao što govoriš. Vse nekaj skrajšano. Ampak vsi govorijo angleško in to dejstvo je nad vsakim dvomom.
Ljudje so prijazni. Tukaj nimam kaj napisat, ker je to res. Nisem videla niti enega zoprnega Malezijca. Mogoče kakšnega mal naveličanega. Edino za tiste v črnino zavite mumije (menda iz Savdske Arabije), ki sem jih videla par, ne morem direktno potrdit, da so prijazne. But that's nothing a bit of induction couldn't take care of.
V KL je prometa, da se drek iz njega dela. Obvezni zastoji ikskrat na dan, ni važno ob kateri uri, tudi ob dveh zjutraj so bli opaženi. Ulice so običajno tripasovne avtoceste, obvezno enosmerne, da se je z avtom lažje izgubit. Ob prometnih konicah se zna zgodit, da se en pas spontano spremeni v parkplac. Semaforji so, pa jih noben ne upošteva, motoristov je kot listja in oni nikogar ne upoštevajo, pešadija rine čez cesto povsod, kjer je cesta ... kako jim rata ne imet ob robu cestišča trohnečih trupel, ki jih ne bi mogli dost hitro odvažat, mi še zdaj ni jasno. Ima da je čarolija.
Nikjer ni nobenih psov. Malezijci jih ne marajo in jih nimajo. Tudi jejo jih uradno ne, ampak neuradno se kje v kakšni temni nevarni uličici verjetno dajo dobit pasje specialitete na žaru. Mačke so bolj priljubljene (tudi ko so še žive), videla sem cele štiri, dve sem v navalu navdušenja celo ovekovečila za zanamce. Ker malezijske mačke so čist nekaj specialnega (itak). Eno sem videla na železniški postaji (izgledala je bolj jadno, mogoče je hotela emigrirat), tri pa v orchid parku, kjer so se pražile v senci. Malezijski domači ljubljenčki so ribe in ptičice. Dolgcajt.
V centru je polno gradbišč. Zaresnih in zahecnih. Sredi mesta je zapuščen zapor, ki se ga da lepo videt iz monoraila (ki gre po luftu). En kup nebotičnikov je oblečenih v odre, razrite zemlje je ogromno, sploh če zijaš dol s KL Tower, potem so pa za boljši vtis in poenotenje pokrajine na voljo še razriti in nikoli nazaj zakrpani pločniki, jaški brez pokrovov (tisti s pokrovi so booby traps, kjer čist zares lahko noter padeš), javna razsvetljava z žičnatim drobovjem na prepihu in razdrapana cestišča. Za dekoracijo so seveda smeti. Čut za estetiko je tam dol visoko razvit.
KL ima minimalno število mandatory stopnic. Za backup (pardon, frontup) so običajno lift, tekoče štenge ali tekoči trak. Štenge, ki ne tečejo, ne dirjajo in se nasploh ne ganejo z mesta, so jim nočna mora. It's a flat world outthere.
V azijski restavraciji (poleg ali namesto palčk) običajno dobiš za pomoč pri prehranjevanju vilice in žlico. Nikoli noža. Malezijci so genialci pri seciranju piščanca z vilico in žlico. Z vilico ga držijo, z žlico ga razsujejo. Potem gredo pa sem in tja v sort of fastfud špansko restavracijo, kjer jim dajo vilico in nož. Z vilico piščanca držijo, z nožem ga razsujejo, potem ga pa tudi z nožem nosijo v usta. Ampak mislim, da se je moja kitajska kolegica nad mano zabavala vsaj dvakrat toliko, kot jaz nad njeno uporabo noža, ko sem kapitulirala nad palčkami in šla med neandertalce. Suši je šel v buši via rokce. Prve inkarnacije piščancev tud. Kasneje sem se oklicala za master of one chopstick in se pred odhodom domov dodatno demonstrativno založila s palčkami. Naslednjič me ne bodo tko lahko ... bom vadila!
Arhitektura v KL? Ima svašta. Tolk je vse namešano in zmašeno skup, da izgleda že skor kot načrtovani kaos. Cerkve in templji na tavžent in en način. Tipično islamski dizajni. Objekti v malajskem slogu. Nebotičniki v steklu. Svetlo modrem (watch me roll my eyes). Al pa v rjavem kamnu. Mene arhitektonsko KL ni ravno navdušil. Par bajt mi je bilo res všeč, vse ostalo pa ... whatever. Visoke hiše mi še nikol niso bile všeč samo zato, ker so visoke.
Internet v KL? Hahaha. Bolj interpolž. Če ni doma vsaj ene oseminpetdesetkrat hitrejši (in cenejši), pol me lahk koklja za rit ugrizne. Za razvajence evropske sorte imajo tam intergolobjo pošto. Interobmetavanje s papirnimi kroglicami, kjer vsaka petnajsta zadane, ostalo je pa server timeout. Interplavanje po blatu. Interrikverc hoja po vseh štirih. Intergobavec, ki sta mu odpadli obe nogi in mora puzat po riti. Interčigumi. Interpatience is a virtue. Za službo so ble smetnje na liniji, za upload slik se je uporabljalo nespodobno besedišče, kakšnih packarij pa nismo iskal, ker če imajo na droge smrtno kazen, pol je treba bit tud na drugih področjih priden.

Dost bo. Translation: ne lub se mi več.

Time refund

2007-01-30T22:58:00.000+01:00

V soboto ponoči je moja Malezija prilezla do konca štrika in je malo po polnoči cepnila dol. Konc počitnic, konc zajebancije, konc nažiranja.

Opoldne sem se morala odselit iz svojega mini stanovanjca (ki mi ga niso hoteli zavit za s sabo) in ker sem morala nekje počakat sedem ur na primeren čas za premik na letališče, sem se nasrala v naslonjač hotelske restavracije in si naročila zadnji mango smoothie. Okrog hodit se mi ni dalo, poleg tega sem imela pa vse cunje skupaj s sandali lepo zapokane v kufer, ki je bil na varnem v hotelskem skladišču kufrov, tako da preoblačenje prešvicanih cunj ni prišlo v poštev. Internet je bil tam spodaj zastonj, noben me ni grdo gledal, čeprav sem pol dneva grela isti stol, klima je bila naštimana na ravno prav in sedem ur sploh ni bil tko dolg cajt.

Ob pol osmih zvečer sem se prestavila v taksi, kufer so za mano spet vlačili drugi. Taksist je bil en ostareli kitajski fitipaldi, kar mi je v kombinaciji s katastrofo od malezijskega prometa za par let skrajšalo življenje, ampak na koncu sem v štirih kosih (jaz + kufer + rukzak + torba) stala pred vhodom v letališče in all was well. Na prvem praznem šalterju sem se spravila delat check in, kufer sem komaj dvignila na trak (doma je vaga pokazala 26 kil), mal sem cvikala, ker sem vedela, da je pretežek, nisem pa vedela koliko ga je preveč skup. Vse, kar sem zagotovo vedela je bilo, da sem se morala nanj usest, da sem ga lahko zaprla. No, teta za šalterjem ga ni niti dvakrat pogledala, me je pa vprašala, če rabim vizo. Um? Saj grem domov. A mislite, da me ne bodo več marali? In ne, to ni za smejat (ampak tega nisem več rekla na glas :)). Kufer sem torej uspela infiltrirat v sistem brez dodatnih stroškov. Prva mala zmaga.

Letalo je imelo zamudo in ker sem imela tri ure odveč, sem si končno lahko mal ogledala KLIA. Meni se je zdelo res lepo letališče, nič preveč nabasano z ljudmi, sem in tja so poleg sedežev razpostavljene klopi, na katerih se da spat (kar je zlo prijazno do low budget travelerjev), štacunce so tud zanimive, pa stropi so visoki in se ne počutiš, kot da ti bo strop ravnokar padel na skalp. Ena najboljših stvari je, da je vse tolk fajn označeno, da moraš bit kekec, da se ti rata izgubit. Še vrstni red ti napišejo - ko zlezeš iz letala, je najprej immigration, pol je baggage claim in pol so customs. Ko lezeš v letalo, je najprej check in, pol je immigration in pol je iskanje pravih vrat. Vse piše.

Spet sem letela z Air Malaysia (ful luštne stevardese ... mislim FUL, pa ne padam prav lahko na ženske), let je trajal 13 ur, bila sem eden tistih srečnežev z dvemi zici zase, futer je bil podobno v redu kot prvič, nos se mi je prisušil enako kot prvič, rit me je bolela identično, na entertainment system so bli še vedno isti filmi ... nič novega v glavnem.

V Frankfurtu se tokrat nisem izgubila, kot običajno me je pozaugala vase knjigarna in sem ven prišla olajšana za 50 čukov, ta pravi gate sem našla v prvem poskusu (ja, ja - seveda jih vedno najdem v prvem poskusu :) saj so vedno na istem mestu!) in prvič sem imela priložnost it skozi tisti security check o katerem sem prejšnjič pisala, da izgleda kot vhod v klavnico. Enega pred mano so skor slekli, enega za mano so skor slekli, z mano bi pa kvečjemu mal časkali o vremenu in o počutju. Tko benigno izgledam, da me noben ne jemlje resno. Ljudem so brskali po torbah, jih sezuvali, jim šarili pod obleko, jim zaplenjevali stvari, jih pošiljali nazaj, ker vreč iz duty free shopov niso imeli pravilno zalimanih skup ... a mene noben ne mara sploh. Tolk o tem.

Polet domov je bil fajn, ker so se nekje nad Avstrijo dokončno razkadili oblaki in so se videle Alpe. Mal pred Brnikom sem ob pogledu na širno belino sicer še razmišljala, da to tko ne bo šlo (a se nismo zmenil, da pospravite sneg tja, kjer se ga ne bo videl?), ampak potem sem se spomnila, da vam je ratalo vsaj sonce prižgat in da je tud to nekaj vredno. Ergo sem se pobrala iz letala in začuda nisem zmrznila. Na kontroli pasošev je gospod šef za šipo pripomnil, da je pa Urša danes nekam vesela (kva je z vsem tem časkanjem, mi ni jasno) in Urša je zamomljala nekaj o coming home, potem se ji je pa mudilo gledat, če je kufer še v enem kosu. Je bil.

Home sweet home, tralala, hopsasa, najdražji spet na dohvat ruke, ne pa pol sveta daleč, vse sorodstvo nekam zlo zainteresirano, če sem še pri življenju (čeprav ni nič za podedovat) ... in prva stvar, ki se mi je zluštala za zajtrk naslednje jutro je bil - riž.

Adios Malezija. We should get together again sometime.

Let's eat

2007-01-30T21:45:00.000+01:00

Zadnji frej dan pred odhodom nazaj na hladno je bil rezerviran za šoping. Ker pa se mi je šoping uspel zagravžat že kakšnih deset dni prej, smo ga spontano prelevili v eno samo neskončno požrtijo. Kdo se je že navduševal nad slikcami futra? Well, here you go.

Par dni prej mi je bil za kosilo prvič predlagan suši plac, pa se nekak nisem mogla ogret zanj, ker sem od bogvekje privlekla s sabo en čuden občutek glede sušija (ki ga seveda še nikol v življenju nisem videla bližje, kot na par metrov). Po obsežnem zagotavljanju, da tam zagotovo strežejo tudi "normalno" hrano (= riž s piščancem) in da seveda lahko suši tud samo od daleč gledam, sem se tokrat le blagovolila spokat tja noter. Jasno sem si naročila normalno hrano, zraven pa čakala, kdaj mi bo kaj iz krožnikov na tekočem trakcu skočilo v glavo. Medtem, ko sem bila zaposlena s preventivo (oziroma z oboroževanjem s palčkami za primer, da bo treba kakšno ne čist mrtvo ribo kam napičit), mi je moja kitajska kolegica zrihtala zeleni čaj, na krožniček mi je zložila wasabi in sojino omakico in naročila še ena sšprudlana jajca in ocvrto zelenjavo.

Sšprudlana jajca so izgledala takole (zraven sta dva primerka sušija).

Pod njimi so bli eni rakci (oziroma nekaj nedefiniranega, kar je imelo mal okusa po slanini), jajca so bila pa kuhana nad paro in so imela tako konsistenco, kot zelo rahla želatina. Al pa kot smetana s kislega mleka. Okus v redu, samo plundra a la rahla želatina ni glih how I like my eggs. Ampak smo se držal hrabro in smo vse postrgal iz lončka.

Moja normalna hrana - teryaki chicken. Japonski riž mi ni tolk všeč, kot kitajski, ker je velik bolj pocast, ampak chicken je bil pa prva klasa. Vmes so na drobno naseckana ocvrta jajca.

Ne me zdaj zasliševat, zakaj imam na slikah vedno na pol pojedeno hrano :) Nekak mi vedno rata prej prilezt do jedilnega pribora, kot do fotiča, pol se pa spomnim na slikovni material šele, ko je najhujša lakota že mimo. Prioritete morajo bit pravilno postavljene in moje so definitivno spot on.

Ocvrta zelenjava ...na sredi fižol, desno od njega sladek krompir, levo malancan. Še bolj levo koža od ribe. Pojma nimam, od kdaj se ribja koža šteje med zelenjavo. Dodatno nimam pojma, kaj je tko fenomenalnega na ribji koži, da se nekdo potrudi najprej ribo slečt in potem ocvret samo kožo. Sem se pa naučila, da je brezveze poskušat razumet male rumene, zato sem tiho in jem, kar mi dajo na krožnik (tako včasih pojem tudi tisto, kar sploh ni za jest, ampak je samo za okras). Tista drevesna struktura v zadnji vrsti na krožniku je pa goba. Taka, ki se vleče, ko jo spravljaš narazen.

Med konzumiranjem normalne hrane je kitajska kolegica navlekla s tekočega trakca še štiri krožnike sušija. Enega z ribo, enega z rakci, enega s školjkami in ene luštne male hobotnice.

Ko sem imela vso to navlako pred nosom, me je seveda popadel firbec in si nisem mogla kaj, da ne bi lepo po vrsti pojedla svoje polovice. Ugotovitev stoletja je, da je suši krasen, še posebej če ga namakaš v packarijo iz wasabija in sojine omakice. Pa kakšen cirkus sem zagnala, ko sem prvič od blizu videla wasabi. Jaz pa tega ne bi, ker na internetu piše, da peče :) Eh. Brez enostavno ni isto. Seveda tud takih hobotnic, ki so na krožniku še vedno anatomsko pravilne, nisem jedla še nikoli prej, zato je bilo treba pred degustacijo mal opletat z njimi po zraku in preverjat, če se kaj tresejo in kje imajo oči. Ah, the joys of an overactive mind :)

Wasabi, sojina omakica in ingverjeve šajbe namočene v kisu.

A ni v Ljubljani tud en suši plac? Bo treba it mal pogledat.

Kakšni dve uri po kosilu sva šli jest sladoled, ker se mi ni zdelo pravično, da bi šla domov, brez da bi probala Häagen-Dazs. Sem dala prosto pot svoji na novo odkriti odvisnosti od malezijskega manga in sem solo pojedla mangov sok z mangovimi kosci, mangovim sladoledom in mangovim sorbetom. Že zarad manga se mi bo splačalo enkrat it nazaj v Malezijo. Droga je. Enostavno ne moreš nehat. Tisti mango, ki ga prodajajo pri nas, ni vreden, da se ga dvakrat pogleda. Jaz ga sploh ne maram. Ampak tisti mali podolgovati rumeni ... ahh.

No in kakšne tri ure po sladoledu sva šli spet jest. V en kitajski pajzel z velikimi okroglimi plastičnimi mizami. Na sredi mize je bil gorilnik s posodo, v katero se nalije kurja župa, zraven pa dobiš pladenj surovih zadev, ki si jih sam lepo počasi skuhaš in jih loviš iz župe s priloženimi šeflami.

Ribe, špageti iz ribje paste, rakci, mesne kroglice, ribje kroglice, kitajski tortelini, en kup robe, za katero sploh ne vem, kaj je bila, solata, zelje, riževi nudli, jajčni nudli, kurja jajca, prepeličja jajca ... svašta v glavnem. Po dveh tretjinah tega futra nisva mogli več niti mignit in sva se odkotalili domov. Požrtija končana. Jaz pa dokončno totalno navlečena na azijsko hrano. We shall meet again, no doubt.

Oh, the places you'll go

2007-01-25T18:30:00.000+01:00

Ker ta teden ne mislim imet več časa za pisarijo, se bom potrudila in bom zdajle spravila skup the best of tega tedna. Jutri grem namreč zganjat svoj zadnji šoping, zvečer se moram pospravit po kufrih, v soboto ponoči pa letim nazaj. Vsi foušeritni - upam, da ste zadovoljni. Lepo prosim, če doma prižgete sonce že jutri zjutraj, ker zime se pa ne bomo šli. Tud pogajanj se ne bomo šli. Če bo sneg, me ne bo ven iz letala. Tko!

Ok. Kaj sem še počela, razen da sem se razburjala nad vremenom doma ... za začetek dopusta sem šla v akvarij. Prvič sem tam okrog skakala že prvo soboto po svojem prihodu, ampak sobote so za kakršnekoli oglede (znotraj klimatiziranih prostorov) zgrešen dan. Ob sobotah se vsi in še njihove stare mame spravijo gledat točno iste stvari, ki bi jih šla gledat jaz in ko zagledam pred vhodom v akvarij hordo mularije, me akvarij rahlo mine. Torej sem šla v petek dopoldan, ko vse prazno je bilo. Krasna odločitev. Sovražim množice.

KL Aquario oglašujejo kot ogromen akvarij v centru mesta z ne vem kolk eksotičnimi ribami. V centru mesta je res. Ogromen ... not so much. Meni se je zdel nekaj srednjega. Tudi različnih rib nima toliko, da bi se človek od sreče začel solzit, ima pa par stvari, zaradi katerih ga lahko kar dolgo ohraniš v spominu (sploh če si kekec, kot jaz, in jih v življenju nisi videl preveč). Takoj za prvim vogalom je predstavljeno vzrejanje morskih želv. Teh v živo tako od blizu še nisem videla in nisem mogla verjet, da so tiste barve, ki jih pokaže televizija, resnične. Kot bi jih nekdo pobarval z barvico. Micene želvice, mal večje želvice, še mal večje želvice, orng želve ...

Ker je bil akvarij skoraj prazen in ker so bili ljudje tistega tipa, ki samo šibajo od ene šipe do druge, se je dalo živalce prav lepo opazovat, kako so firbčne in hodijo gledat, če je že futer tajm. V nekaterih bazenih so bile ribe in želve samo kakšnih deset centimetrov proč in so se hodile naslanjat na zidek in buljit vame. Pomojem smo se oboji šli živalski vrt :) V zatemnjenem prostoru, kjer so bili razstavljeni prebivalci morskih globin (a la nautilus), je bila v enem od okroglih akvarijev osamljena čudna srebrna riba, ki so ji iz plavuti rasli dolgi modri trakasti podaljški. Taka je bila, kot bi jo kdo v svilo oblekel. Najprej se je skrivala, potem mi je pa začela sledit, ko sem se sprehajala okrog njenega steklenega stolpa. Prav hecno se mi je zdelo, da se riba odziva na moje gibanje (čeprav je bila verjetno samo lačna).

Aquaria ima tudi precej dolg podvodni tunel, kjer ti nad glavo plavajo ogromni morski psi, en gigantski skat, par manjših skatkov s hecno surlo in en kup drugih rib. Meni se buljenje v domači akvarij z ribicami nikol ni zdelo kaj posebnega. No v tem tunelu mi je pa ratalo jasno, od kod ljudem ideja, da ribe pomirjajo. Človek bi kar stal tam in gledal, kako mu stvari plavajo nad glavo. Tolk dolgo sem čepela v tunelu, da me je paznik začel malo čudno gledat in se mi nekam hecno smejčkat. Naj bo srečen, da se nisem ulegla na tla in sred modrine začela meditirat.

Isti petek sem popoldan za svojo kitajsko kolegico odcapljala v Chinatown. Fotoaparatu je po treh slikah crknila baterija še preden sva to leglo ponarejene robe sploh dosegli (akvarij je zahteval svoj davek), zato od tam nimam slik. Kar je verjetno čist v redu, ker te v Chinatownu menda olajšajo odvečne robe, še preden se lahko obrneš in preveriš, kateri vetrc te je nalahno pobožal po rokici. Pravzaprav ne vem, zakaj sem morala to čudo nujno videt. Torbe, ure, cunje, parfumi, piratski DVDji. Na repeat. Cela ulica samih ponaredkov, kot kakšen italijanski plac z usnjenimi jaknami iz prejšnjega tisočletja blown out of proportion. Moji kolegici na ljubo bo eden od mojih sorodnikov hočeš nočeš požegnan z genuine T-shirt from Chinatown. Kva pa čem. Ekonomijo gostoljubne države gostiteljice je treba tud tko mal podpret.

Okradli me niso, je blo menda premal gužve :) Poleg tega tud od daleč ne ustrezam profilu premožne turistke srednjih let, ki se v Chinatownu navdušuje nad Gucci torbami in ki se ji splača spizdit denarnico. Sem pa na robu Chinatowna jedla v enem obcestnem pajzlu, kjer so bile mize obložene že s kakšno šesto ali sedmo plastjo maščobe, kjer je moja kolegica kao čiste šalce še enkrat spucala, preden mi je dovolila iz njih jest in kjer je smrdelo po pravkar z vročo vodo poparjenih kurjih truplih. Futer je bil pa dober.

Naslednji omembe vreden dogodek je bil moj treking po KL. Na lep sončen dan sem si zabila v glavo, da grem gledat mestne znamenitosti na drugi konec mesta. Monorail me je zategnil do zadnje postaje in od tam sem peš bluzila od ene gruče ceglov do druge.

Železniška postaja ...

... KTM postaja ...

... National Museum, od katerega ni slik, ker se mi ni zdel nič posebnega (mam rajš žabice in ribice), meni najbolj kul izgledajoča stavba v celem KL (tista ta visoka, kva je noter, sem pozabila, verjetno kakšne pisarne, tisto pisano na levi je pa sodišče) ...

... Sultan Abdul Samad Building (še zmer sodišče).

Potem sem imela siesto in sem mal posedala v senci na klopci na robu Merdeka square (oziroma sem bla tolk skurjena od sonca, da sem s klopce samo še nemočno bingljala), nakar sem po temeljitem preučevanju zemljevida in ugotovitvi, da tam mimo ne pelje nič pametnega razen taksijev in da sem itak čist napaljena na šetuckanje, soglasno sprejela odločitev, da udarim en marš na drugi konec mesta. Do hotela sem prišla brez problemov, edine žrtve mojega športnega duha so bile moje cunje, ki so bile za ožet. Na žalost taka pozitivna bilanca ni zdržala niti dve uri. Po dveh urah sem namreč mal bolj orng pogledala v špegel in ugotovila, da imam napačno barvo. Roza. Od takrat se mi domačini, ki po soncu in po dežju hodijo z isto marelo, ne zdijo več tolk smešni. Krema za sončenje tukaj bolj eno figo pomaga. No ja, mogoče bi blo kaj boljš, če bi imela faktor 75 namesto 15.

En dan po trekingu sem se s svojo kitajsko kolegico zmenila za pohod po KL parkih. Na vsak način sem hotela videt slavni Bird Park in ker je zraven še en kup drugih parkov, sem svojim načrtom priklopila še Butterfly Park, Hibiscus Park in Orchid Park. Vnaprej lahko povem, da je bil Orchid Park za en drek, najlepše orhideje so imeli v prodajalni, kjer so za vsako poslikano fotko hoteli imet en ringit. As if. Nema. Hibiscus Park je bil minimalno boljši, ker je cvetelo mal več hibiskusov kot orhidej, ampak tud ta me nekak ni hudo navdušil. Butterfly Park je bil fajn, ker so imeli poleg metuljev, med katerimi se lahko sprehajaš, na ogled tudi par živih gigantskih insektov (how about polmetrski paličnjak?) in en kup še večjih na bucke nataknjenih.

In Bird Park ... je mal zastarel, mal umazan, mal smrdljiv, z visoko vstopnino, ampak ima zanimivo zbirko ptičev, sploh dober je pa tisti del, kjer se šetaš med prostoletečimi, ko v bistvu ne veš, a oni tebi sledijo, al ti slediš njim. Vsekakor imajo gigantske dreke in samo sreči se imam zahvalit, da me ni noben zadel. A vas je že kdaj preganjal pav? Tko, da se je na sredo poti postavil, razprl svoj rep in se krakajoče vrtel okol svoje osi? Mene je :)

Drugač so pa ptičice bolj miroljubne in nekatere se celo pustijo od blizu nadlegovat.

No, tolk imam za zdaj za prijavit in to naj bi bil zadnji opečen pozdrav iz Malezije. Naslednjič bom že obujala spomine od doma.

Dr. Livingstone, I presume.

2007-01-21T16:56:00.000+01:00

Zdi se mi, da ti noben ne verjame, da si bil res v KL, če ne prineseš domov dokaza, da si ga videl od zgoraj. In ne, letalo menda ne šteje. Štejeta točno dve stvari - Twin Towers in KL Tower. Po insajderskih informacijah sodeč je lezenje na Twin Towers brezveze in glupo in nič ni za videt in itak te spustijo samo do mostka na sredi in don't do it for god's sake ... mojemu viru insiderskih informacij je blo marsikaj brezveze, ampak ker je bilo par po njegovo brezveznih stvari res absolutno brezveznih, sem ga upoštevala in sem se rajš namenila na KL Tower.

KL Tower je nižji od Twin Towers, ampak je zgrajen na hribu in torej seže višje, poleg tega te pa spustijo do opazovalne platforme, ki je skoraj na vrhu, kar se sliši boljš kot "tisti mostek na sredi". A smo že obdelali tisto, da Malezijci ne vejo, zakaj točno imajo noge? Ko sem obelodanila, da mislim it na KL Tower peš, so mi hrib, po katerem sem se morala povzpet, predstavili kot Mont Everest 2, pri katerem je treba bit že v štartu malo zmešan, da sploh rineš peš gor, nakar se je treba borit za življenje in če slučajno preživiš, si heroj. In zakaj bi sploh kdo hotel it gor peš? Jah, kaj pa vem. Zato, da lahk slišim, kako gigantsko suho listje odpada na cesto in vidim kakšno hecno rastlino ob cesti? Me not Malaysian, you see.

Ekspedicija na Mont KL Tower bi skoraj padla v vodo še pred osvojitvijo baznega tabora. Klinčeve malezijske enosmerne tripasovnice. Varljive so kot hudič. Na zemljevidu piše, da gre cesta v smer to in to, na obličju Zemlje se pa ta ista cesta kar nekam razcepi in okoliši okrog zelene zaplate, na kateri je Tower in kje hudiča je vhod in zakaj hudiča je povsod okrog ograja. Ni veliko manjkalo, pa bi obupala, še preden sem našla cesto po hribu navzgor. Na srečo sem poznala vsaj približno smer napada, ker se v daljavi vedno vidi tole.

So close, yet so far away. Po death maršu po vročini ob lažnivi tripasovnici je po enem ogromnem nepotrebnem ovinku asfalt končno dobil pravi naklon, populacija bitij na dveh nogah se je pa temu primerno razredčila. Srečevala sem samo redke Evropejce in Japonce, vse ostalo se je gor peljalo v klimatiziranih taksijih. Človek bi mislil, da je stvar res a matter of life and death.

Dva ovinka nazaj, tale ravnina in en ovinek naprej - to je vse, kar je tega hriba skup. Naklon na izi, edini oteževalni faktor je gost zrak in občasno smrad iz kakšne kanalizacijske luknje, česar sem pa že navajena, ker ves KL nebeško dehti po smeteh raztresenih za vogalom. Na vrh sem prilezla rahlo zašvicana, kar se mi je zdelo precej boljše, kot da v taksiju primrznem na sedež. Na tristo metrov me je potegnil lift (dvomim, da imajo štenge, če ne bi tud tiste sprobala), in KL iz lufta izgleda ... megleno.

Vreme je že cel teden bolj ubogo, dež sicer pada samo zvečer, ampak razgled je kljub temu nikakav. Kakšnih petdeset podobnih slik imam, ker se mi je zgoraj vse zdelo tako luštno majhno in zabavno, ampak v bistvu se da stvari zajet v par besed - gradbišča, razsulo, visoke bajte, bajte, še bajte, vmes mal zelenja, megla, repeat ad nauseam. Da vas navduši, morate bit gor, od daleč to ne gre. Poleg tega Twin Towers s KL Tower izgledata nekam krmežljavo in nič preveč podobno gigantskemu tehnološkemu dosežku. Tko mal bedna sta. No ja, mogoče je v soncu zadeva bolj navdušujoča. Al pa ponoči. Ampak pri uscanem vremenu, kot je napovedano za naslednji teden, ne bom izvedela ne enega in ne drugega.

Po kakšne pol ure sem se prestavila spet nazaj na trdna tla in ker se mi je zdelo, da še nisem zadost videla za vstopnino, ki sem jo plačala, sem šla na slepo lutat okrog stolpa. Najprej en ozek krog po zunanjem obodu vseh tistih štacun s suvenirji, kjer sem prišla do table z opozorilom, da se tam včasih da videt opice. Just my luck. Nikjer ni blo nobene. Pa zijam in zijam v drevesa naokrog, dokler mi ena ni pomigala z ritjo češ bebavi špeglarji, a jim je res vedno treba mahat, da kaj vidijo. Moja prva prosto živeča opica! Dve sta bili in po petih minutah razstavljanja svojih kosmatih hrbtov sta me imeli dost (mene in mojih poskusov, da bi ju uspela ovekovečit za zanamce). Pa smo šli vsak v svojo smer.

Na koncu ozkega kroga okrog zunanjih sten glavne avle sem odkrila vhod v džunglo. Kasneje sem izvedela, da je to verjetno edini kos KL, kjer se da še najt zaplate, po katerih ljudje še niso šarili. Ampak ko sem odkrila vhod, se mi ni sanjalo, da je to džungla, samo fajn se mi je zdelo, da sem nekaj našla in da ni nikjer nobenih človeških mas, s katerimi bi morala delit razgled, pa še nihče ni pobiral vstopnine.

And down we went. Po visečih lesenih mostičkih na neraziskane (stokrat prehojene) poti. Med drevesa, pri katerih se človek boji, da se bo od njih česa nalezel ...

... med ogromne gruče bambusovih stebel ...

... med dinozavrsko listje zanimivih oblik ...

... direktno v naročje tejle tabli.

Po dvajsetih minutah brezskrbnega lutanja v sandalih po z listjem prekritih potkicah nagazim na beware of dangerous species, en dan prej sem pa v lokalnem cajtengu brala, kako je nekdo umrl od pika centipeda :) Pol sem nekak bolj posrano naprej naokol motovilila, čeprav so v tisti džungli kače tazadnjič videli verjetno, ko so se Angleži spokali domov. Ampak nikol ne veš, za katero vejico nate preži centiped! Ne bom priznala, da sem enkrat samo sebe prestrašila tolk, da mi je šel pulz od normalnega direkt tja nekam pod oblake ... le kdo lahk vnaprej predvidi, da če stopiš na en konec palice, bo drug konec pol metra pred tabo povzročil miganje pod listjem ...

No, kača me ni nobena, škorpijonov in centipedov tud nisem videla, so me pa izdatno po rokah obžrli gigantski komarji, ker se za na KL Tower nisem namazala z antikomarjevcem. Na 300 metrih tko kot tud po vsem ostalem KL ni komarjev, so se pa komplet vsi očitno nagnetli v tisto mini džunglo. Preden sem spet prilutala ven na svetlo, je blo bitke že zdavnaj konec. Rezultat - neslavno popušenje, kar potrjuje spodnja slika.

Naslednji dan sem svojo marogavost razkazovala svojemu insajderskemu informatorju in mi je razložil, da je vse ok, ker v KL ni malarije. In jaz že vsa ooo, kolk fajn ... pa je dodal še, da se mi lahk namesto tega zgodi kakšna dengue fever. Sem šla takoj guglat in sem se odločila, da ne rabim takega kul imena za šarmirat ljudi. Bi bla rajš kar brez, vendar kar je blo, je blo. Štir dni, kolikor je inkubacijska doba za dengue fever, sem se sekirala v mikroskopskih sledovih, potem sem pa na vse skup pozabila. Zdaj je pa itak že prepozno za jo staknit.

Ampak kljub rojem komarjev sem v tisti mini džungli videla še štiri opice (tle ne štejem zraven tiste, ki se je šetala po tleh :))

Umm ...

2007-01-21T09:02:00.000+01:00

Looks like someone has a bag problem :)

Zmaji so mavričnih barv

2007-01-21T08:05:00.000+01:00

Ta vikend je v KL vesoljni potop, pa se lahko literarno udejstvujem in obujam spomine na prejšnji vikend. Ampak najprej moram it pogledat slike, da se bom sploh spomnila, kaj sem prejšnji vikend počela :) Bila sem v največjem kitajskem templju v KL, osvojila sem KL Tower in plazila sem se po edinem kosu pragozda, ki se ga še najde tu naokrog. No, gremo lepo po vrsti.

Vmes med prvim in drugim futrom iz prejšnjega posta, sem imela na sporedu kulturno izobraževanje. Moja kitajska kolegica me je napokala v avto in me zategnila na en hrib gledat moj prvi kitajski tempelj. Do danes sem to število popravila na dva (plus en indijski za dobro mero), ampak prvega si menda zapomniš najdlje. Pravzaprav vsaj v KL zanje velja podobno, kot za naše cerkve. See one and you've seen them all. Ko vidiš enega, za vsakega naslednjega točno veš, da je kitajski. Če ni rdeče in zlato in za z vsem kitajskim neobremenjeno oko precej kičasto, potem ni kitajsko. Pa zmaj mora bit zraven, drugač to ni to.

Pred največjim kitajskim templjem v KL so za turiste postavljeni kipi vseh znamenj kitajskega horoskopa. Večina jih izgleda bolj tako, izstopa pa jasno - zmaj :) Ni čudno, da so tako navlečeni na te zmaje. Če bi podgano okrancljali v mavrične barve, bi se jim še kdo smejal, z zmajem pa lahko počnejo kar se jim zljubi. Saj noben ne ve, kakšen je zares ...

Preden začneš tacat po templju, se je treba sezut in se seznanit s pravili. Sezut se je nasploh treba povsod, kjer ni ravno ekstremno svinjsko. V drugem kitajskem templju se recimo ni bilo treba in tri sekunde po tem, ko mi je bilo rečeno, da lahko obdržim čevlje na nogah, je za oltarjem šibalo z ene na drugo stran nekaj podgani podobnega (po inšpekciji od blizu je bilo strokovno ugotovljeno, da ni bila podgana, ampak veverica, sva pa kakšno uro pozneje ne prav daleč stran na ulici s kolegico skoraj zagazili v podgano (ki se je tudi po inšpekciji od blizu izkazala za podgano)). KL jih mora bit poln. Podgan namreč. Pa veveric verjetno tud :)

Tkole izgleda tempelj odznotraj. Rdeče, zlato, zeleno, zmaji (zmajevskih slik imam en kup, ampak pri tejle mizerno počasni malezijski internet povezavi ne bo od zmajev nič).

Ker je tempelj priljubljena turistična točka, so tistim, ki jim rdeče-zlat overdose ni zadostna nagrada za lezenje na hrib, pripravili igro na srečo. Ma ne, ne loterijo. Spoznajte vašo osebno napovedovalko prihodnosti - plehnato ciganko:

Tiste palčke na vrhu je treba tolk časa dvigovat in spuščat nazaj, da točno ena ostane nad nivojem vseh ostalih. Na njej je številka, plehnata ciganka ima na sebi oštevilčene predalčke in iz pravega potegnete listek. Moja številka je bila sedem (pravljična!). Plehnata ciganka na podlagi tega napoveduje, da si bom finančno opomogla (go ciganka, go ciganka), da se bom poročila (HAHAHA) in da se mi ga ne splača srat po sodiščih (kar verjetno pomeni, da se ne bomo ločeval takoj, ko se bomo poročil). Like springtime on Earth, the days ahead are fine and flourishing. Kolk lepo. Skor ziher sem, da nekje na plehnati ciganki piše, da pod nobenim pogojem ne smeš pogledat v kakšen drug predalček, ker če izveš, da bodo vsi ostali tud imeli springtime on earth, te pomojem vera v plehnato ciganko mal mine. Ampak dokler imam samo jaz springtime, je pa ziher vse res!

Ko greš po štengah v zgornje nadstropje templja (spodaj je namreč štacuna s spominki), te sreča tole:

Tale slika je bila narejena ob odhodu, ker prvič, ko sem videla te plahte, nisem verjela, da res to vidim. Pri nas se nekateri tko hvalijo z doseženim ISO 9001, tukaj pa takole potrdilo visi v kitajskem templju :)

Okrog templja je urejen mini parkec z rožami in drevesci, imajo pa tudi pravi pravcati bajer iz Fiese. Oziroma lužo, v katero ljudje nosijo želve rdečevratke, ki so se jih doma naveličali.

Očitno imamo kljub različni barvi kože enake probleme ...

BTW - moja rdečevratka ni nikol videla bajerja v Fiesi. Dočakala je okrog 18 let, preden so ji odpovedale ledvice in jo je bilo treba evtanazirat. Yup, evtanazirat sem nesla želvo. Pa ja ni med vami kdo, ki bi jo kar tako pustil crknit? Al pa kdo, ki ga zdajle hudo srbi kakšen vic na temo želvja župa? Well, keep it to yourself, I'm not in the mood.

Vedno, kadar slišim, da kdo komu (po možnosti svojemu osnovnošolskemu mulcu) za darilo kupi žival, me mal stisne pri srcu. Takihle bajerjev iz Fiese je ogromno. Če že mislite, da morate, potem kupujte živali samo zase in po možnosti naj bo nakup zadnje dejanje večletnega razmisleka. Poleg tega se zavedajte, da jim je treba stat ob strani tud, ko so težavne, bolne, zoprne in ko umirajo. Če vam to ni všeč, potem si rajš kupite lego kocke. Urša vam bo hvaležna.

Smisel življenja

2007-01-14T16:01:00.000+01:00

Petek. Imeli smo dve uri časa za kosilo, ker muslimani ob petkih hodijo molit in se jim da zadost časa, da pridejo do tja, kjer molijo in nazaj, ostali pa pač tisti cajt bluzimo okol. Malezija je muslimanska država, ki ima en kup "ostalih". Temu primerno je tud število templjev in podobnih svetih placov, ki jim večinoma ne znam na prvi pogled določit, h kateri veri spadajo. Ampak glavno je, da na račun muslimanov vsi dobimo voljno in se gre lahko ... JEST!

Moja na novo pridobljena kolegica je kitajskega rodu in vere in ji ni treba hodit molit po urniku, oziroma moli, ko se ji zdi. Poleg tega je domačinka in pozna vse najboljše (in najslabše) place v KL. Mahnili sva jo v KLCC, kjer je tisti najbolj fensi nakupovalni center v KL, ki ima v zgornjem nadstropju skoraj same restavracije. Tam je tudi ena najbolj priljubljenih kitajskih restavracij Madam Kwan's, kjer je vedno vrsta. A zakaj je vedno vrsta?

Tole je mega dobro in stane manj kot štir evre in pol. Izdaja na sliki je že mal načeta, ker sem bla res zlo lačna. Kura je marinirana v bogve čem in zapečena tko, da koža hrusta, riža je za dve osebi in je ena mešanica treh rižev z različnimi okusi, pod kuro je pol trdo kuhanega jajca, šajba paradajza in šajba kumare, levo so rakci s čebulo v enem kislem zosu in desno je na trakce natrgana govedina v pekoči omakci. Na vilicah je prebegla vsebina z drugega talarja:

Slana hrustljava zelenjava. Nekaj neznanega (mnogo dobrega) zelenega, korenje in mikro kosci posušene slane ribe. Tud tretji talar je bil:

Riževi rezanci z rakci, kalčki in ostalo zelenjavo. To je bil talar od moje kolegice, rezance je jedla pa zato, da sem imela jaz priložnost čimveč različnih stvari poskusit. Obe sva bili fajn lačni, ampak nisva zmazali vsega futra, tolk velike porcije so. Za desert sem se jaz že na začetku zagledala v sladoled in za to blasfemijo sem bila takoj kregana, ker sladoled pa res lahko ješ povsod. Naročila mi je en tipični ... uhh ... nekaj :) Malezijski desert menda. Sago Gula Melaka.

Tista ribja jajčeca so palmov škrob, namočena so v kokosovo mleko, čez se zlije pa sirup iz rjavega cukra. Ni glih nekaj, česar smo mi navajeni kot desert, je pa dobro (vsaj ko se enkrat uspeš znebit asociacije na ribja jajčeca). Malezijci itak jedo same čudne deserte, ki so večinoma želejaste kocke strupenih barv, za katere se izkaže, da so take barve, ker so narejene iz stvari strupenih barv in ne, ker bi jih umetno pobarvali. Kakšni kukiji, mafini, tortice, čokolade in podobne stvari se prodajajo po hotelih bolj zarad turistov. No jaz tega ne mislim kupovat, ker če ne bom zdaj jedla azijskega futra, bom doma spet obsojena na "avtentične" kitajske restavracije in taka zamujena priložnost bi bla res katastrofa.

Skupni strošek zgornjega kosila - pod petnajst evrov za dve osebi z zgledno nabasanimi želodci (ki sta posledično predremali celo petkovo popoldne). In to je ena bolj vročih KL restavracij.

A bi še mal o futru? JAAAAA :) O drugih stvareh bom drug teden. Itak tole pišem za nazaj, pa lahk tud vse ostalo po istem kopitu.

Isti petek popoldan sva šli z isto kolegico na največji night market v KL. Kad padne noč ... obe strani zelo dolge ulice okupirajo štantki s precej brezvrednimi izdelki in štantki s futrom. Zarad tega futra se splača it mal gužvat. Poskusiš lahko vse, kar ti glih pade na pamet. No ja, dinozavrov na žaru nimajo, sori. Zarad tega ni treba hodit na night market al pa v KL. Moja kolegica si je zadala nalogo, da mi bo predstavila čimveč stvari (za pojest) in me je vlačila od štanta do štanta in basala vame manjše količine svega i svačega. Najprej sva šli na štant z najbolj razvpitim tropskim sadjem.

Smrdljivi durian. Najprej ti butne v glavo vonj po gnilem bencinu (kakorkoli že to smrdi). Potem se parkiraš pred stojnico in po petih minutah ne vohaš več ničesar. Durian? Kakšen durian? Izgleda čist benigno, dokler ga ne pošlataš. Bodice ima tkorekoč lesene in z njim bi lahko komot komu razbil črepinjo. Škoda, da ga ne smem nest na letalo. Bi doma strašila z njegovim smradom :) No in ker vse letalske družbe po vrsti eksplicitno prepovedujejo transport duriana (valjda zarad smradu), moj hotel bi me pa tud poslal spat pod most, če bi z njim primaširala na glavna vrata, ga je blo treba kar tam pojest. Take sluzaste bele kroglice so noter, v vsaki je ogromna peška, okol pa mal gostega razpacanega mesa. Za jest so presenetljivo dobre, vohaš pa itak že od pete minute dalje nič. Spodaj so ostanki mojega duriančka. Vmes se ni slikalo, ker bi bil fotič total zasvinjan in najbrž smrdljiv.

Potem smo jedli palačinke z arašidi, fish balls (ocvrte kroglice konsistence a la naša hrenovka, samo da so ribje), pili smo eno hecno pijačo s Tajvana, v katero stresejo mehke žvečilne kroglice iz ne vem česa (brez okusa in pobarvane s črno barvo, moja genialna izbira okusa pijače je bla pa limona, kar je šlo res fenomenalno skup z ribami :)), poskusili smo vsako sadje, ki ga še nikol nismo videli al pa se nismo več spomnili, kakšnega okusa je ... pravzaprav se čudim, da nisem imela priložnosti vseh teh stvari spet videt na pol prebavljenih kje za cesto. Za konec sva šli še v indijsko restavracijo na ene plahte iz testa z različnimi omakcami. Mal solzavo sem se obnašala, ker indijska kuhinja grize, ampak sem preživela. Še posebej zato, ker sem za konec dobila kokosovo vodo in jogurtovo brozgo z mangom, ki je bla res dobra. Na podlago v želodcu je sicer reagirala mal nezadovoljno, ampak sem preživela brez incidentov.

Domov sem se primajala s par kilami sadja, zato se že cel vikend bašem samo z njim. Celo vrečko jackfruita sem pojedla že v soboto za zajtrk, ker mi je baraba usmradil hladilnik (jackfruit = največje sadje, ki raste na drevesu), potem sem si pa za vsak obrok sestavila mešani krožnik. Mini banance, rambutan, ene specialne hruške in cat's eyes.

Evo, slikce, da boste lahko zganjali fovšijo. Pol moram pa spat, ker je jutri šiht.

Jackfruit. Oziroma en njegov košček, ker ga prodajajo že razparceliranega. S celim pravzaprav nimaš kaj počet, ker bi moral potem cel teden samo to jest.

Moj talar mešanega sadja, preden sem ga reševala lupine.

Moj talar mešanega sadja, rešen lupin. Nekje imam še sliko samih pešk, ampak se mi je zdajle ne da iskat.

Malaysia Truly Asia

2007-01-13T14:42:00.000+01:00

V Maleziji imajo gmajne palm. Ne vem, zakaj me je to tolk presenetilo, ampak me je. Nobenih smrek, bukev in podobnih stvari, samo palma pri palmi. Saj če pomislim, da sem blizu ekvatorja, se mi moje budalaštine o smrekah zdijo blodnje omračenega uma, ampak dejstvo je, da nisem vnaprej razmišljala o tem, kaj bom gledala okrog sebe in sem bla navdušena kot otrok, ker nimajo samo posameznih palm ampak cele gozdove.

Tole zgoraj je slika s poti od letališča do hotela. Ob cesti je precej gradbišč, ker imajo Malezijci menda sistem tko fajn urihtan, da ko jih nekaj piči in se spomnijo, da bi skup spravili bajto, kar gredo in se naskvotajo približno kamorkoli. Za cesto je en kup nečesa, čemur bi jaz rekla podrtije, oni pa verjetno prebivališča. Zraven se pasejo koze in kure, skoraj obvezno je pa v kakšnem kotu skladišče pleha in podobnih surovin. Al je pa tisto odlagališče smeti. Od daleč se ju glih ne da ločit. Kar se tega tiče, tudi KL ni noben hud luksuz. Tisti konec, kjer je moj hotel, je relativno zrihtan, čeprav še vedno lahko zakorakaš v oblak smradu od kupa smeti za vogalom, potem se pa z monorailom odpelješ na drugi konec mesta in je vse nametano skupaj, kot bi nekdo stresel gigantsko kanto gradbenega materiala na kup.

Malezijci vozijo po narobni strani in počaaaas. Na avtocesti je omejitev 110, v mestu ni omejitve sploh. Je ne rabijo. Žnjkrat na dan se ceste zabašejo in se vozi s hitrostjo od nula do pet. Ko ceste niso zabasane, se vseeno vozi počas, ker pešci skačejo čez cesto povsod. Čez tripasovnico hodijo kot kure in pravzaprav je najbolj ziher, da boš prišel na drugo stran, če se navesiš na rep kakšni taki hordi kokoši in greš čez, ko grejo oni čez. Semaforji se namreč prižgejo, al pa tud ne, zebre imajo samo za zebre (koncept I am not a zebra) in ko zebrasto čakaš pred semaforjem na zeleno, ki se noče prižgat, deset metrov od tebe pa mali temni uspešno prečkajo cesto brez teh oslarij, te kmal mine in tud ti skačeš čez cesto kot zajc. Btw ... vse ceste so enosmerne. In jaz uporno uporabljam svoje priučeno znanje pešca iz dežele vožnje po desni in na vsakem izvozu na cesto, ki ga moram prečkat, zijam v napačno smer. Edina stvar, ki se je je vedno treba pazit, so motoristi, ki morajo vsi po vrsti bit suicidalni. Bicikla tukaj ne vozi noben (je prenevarno in prevroče), zato je pa tolk več motoristov, ki se rinejo povsod, vozijo vštric z avti v razdalji kakšnih deset centimetrov in zraven tulijo v telefon. Na semaforju imajo absolutno prednost in nikol ne vidiš motoristov čakat lepo med avti, ampak se vsi nabašejo spredaj na prehod za pešce.

Seveda Malezijci tako kot vozijo, tudi hodijo. Kadar hodijo. Desetminutni marš do naslednje postaje monoraila jim je isto, kot neskončno potovanje. Verjetno besede peš sploh ne poznajo - taksi in javni transport sta alfa in omega, brez njiju ni nič. Nekaj časa sem se temu še mal čudila, dokler nisem naumila čist logične razlage. Valjda, da ne marajo hodit, če pa šparajo energijo za svoje gigantske nakupovalne centre, kjer jim ne preostane drugega, kot da hodijo. No, tud hodijo po levi. Kako spoznaš večino turistov s stare celine? Ne znajo it mimo domačinov, ker bi oboji radi šli drug mimo drugega po isti strani.

Pločniki so sicer lepo tlakovani z raznobarvnimi vzorci in potko za slepe, ki ima na tlakovcih mal privzdignjene proge, ampak niso ravni in te hitro lahko zmanjka zarad kakšne depresije v betonu. Vsakih iks metrov (iks obvezno manjši od trideset) so tudi razsuti zarad nikol končanih del (oziroma zakaj bi naslednjič morali še enkrat na novo razsuvat, če pa lahko pustimo kar razsuto), robniki so ponekod visoki po 40 cm, pa vsakih petdeset metrov se ti zgodi, da se moraš po pločniku tlačit skozi kakšen prehod za paličnjake, ker ga pol zaseda ogromno drevo, ki ga seveda niso šli podirat zarad ušivega pločnika, takoj zraven je pa plehnata kišta, kot so pri nas za šaltat semaforje. Ni čudno, da ljudje hodijo po cesti, če je pa pločnik permanentno zaseden. Najhujši primer, ki sem ga do zdaj našla, je ena mal bolj socialna peš pot čez parkirišče v strogem centru mesta niti dvesto metrov proč od največje mestne znamenitosti.

V temle se lahko ubiješ. Pa ne samo to. Deset metrov naprej je identična luknja. Še deset metrov naprej - hehe, še ena. Cela pot je boobytrapped, ko da so s kom v vojni. Ponoči pomojem ne prideš cel mimo.

Najbolj priljubljena zabava v KL je šoping. Takoj za prvim ovinkom imam najbolj snobovski šoping center z najvišjimi cenami, kjer je videt največ turistov. Poleg tega je tudi eden bolj priljubljenih med domačini in je celo soboto, ko so frej, totalno poplavljen z njimi. V spodnjem štuku so food courts, kjer se da za male pare dobro jest. V pritličju in prvem štuku so fensi šmensi štacune a la Versace, Dior, Armani, Marc Jacobs, v drugem in tretjem štuku so mal bolj normalne štacune, ki imajo za lokalce še zmer preveč navite cene in v četrtem štuku so restavracije. V živo to izgleda nekak tkole

Tole so zgornja tri nadstropja slikana iz luknje na sredi šoping centra. Čisto levo in čisto desno gresta hodnika (in z njim štacune) še konkretno število metrov veselo dalje. Prvi dan sem porabila dve uri in pol, da sem se s spodobnim tempom brez ustavljanja sprehodila mimo vseh izložb.

Pa to še ni vse. Petsto metrov down the road od hotela imam naslednji fensi šoping center, ki ga še nisem uspela it pogledat. Čez cesto od njega je naslednji, ki ga tud še nisem uspela it pogledat. Njemu za hrbtom je pet štukov največje štacune v KL, kjer imajo samo elektroniko. Prvi štuk telefončki, drugi štuk zabavna elektronika, tretji štuk računalništvo, vsi ostali štuki mešano (al pa sem pozabila ... zadnji teden trpim totalen information overload). Za prvim ovinkom od te štacune je malezijski Times Square. Še en šoping center. Jaz sem noter prišla v prvem štuku, se prošetala naokol, si mislila, da je brezvezen in hotela it kar ven. Pač nisem v naših City Parkih navajena gledat navzgor. Potem pa pogledam navzgor ... hudič ima dvanajst štukov. Sem kar kapitulirala in sem se sprehodila samo po dveh, potem sem pa spokala ven. Bogve kolk takih štacunskih konglomeratov se še skriva za ovinki. No, pred par dnevi sem menda videla največjega ... Mid Valley Megamall. Pet nadstropij, 430 štacun. Saj ne veš, kaj bi si mislil, pa rajš sploh ne misliš. Aja - vsa ta droga za od nakupovanja obseden narod je odprta vsak dan do desetih zvečer. Tolk, da ni treba glih laufat v štacuno, ko človek zaključi s službo. V glavnem - če tripate na šoping, je KL plac za vas. Če tripate na futer, je tud KL plac za vas. Če tripate na kaj drugega, bo pa najbrž treba kam drugam.

Mene še vedno najbolj navdušuje, da so Malezijci majhni. Razen po barvi in razpostavitvi potez na obrazu sploh ne izstopam :) Pa tud z barvo ni tak problem, ker imajo tu united colors of benetton v praksi. Ima svakakvih, od črnih do rumenih in vseh odtenkov vmes. Poleg tega, da so majhni, tudi ni veliko takih, ki bi bili zelo debeli, čeprav so McDonaldsi, KFCji, Burger Kingi in podobno sranje permanentno prepolni. Vsaj pol jih je suhih, kar verjetno pomeni, da riž, piščanec, ribe in njihovi pekoči zoski ne redijo. Kakšne druge razlage ne najdem, glede na to, da ne marajo hodit in da obvezno hočejo jest konkreten obrok vsaj trikrat na dan. Sadje pri njih tud slučajno ne spada pod konkreten obrok. Bi morali videt, kako čudno me je gledala moja kolegica, ko sem si nabavila par kil eksotike in razglasila, da bom vikend preživela ob sadju. Kje pa, oni jedo za zajtrk riž, nudle in meso, za kosilo riž, nudle in meso in za večerjo riž, nudle in meso. Saj bi tud jaz, ampak če pojem identičen zajtrk, kot oni, do zvečer ne morem niti mignit s prstom zarad prenažrtosti. Mogoče imajo pa super hitro prebavo. Kva pa vem. Ampak se mi zdi, da boljš, da se ne trudim s podobnimi prehranjevalnimi navadami, ker drugač bom imela super hitro super široko rit. Edin če se navadim na šoping centre in hodim vsak dan tja delat svoj kardio trening :)

In all the high places

2007-01-09T15:31:00.000+01:00

Ravno računam, kolk hotelov sem videla v življenju. Če odštejem tistega, kjer smo imeli v osnovni šoli šolo v naravi, jih ostane mogoče ... hja ... očitno bom morala tole drugač zastavit ... ostanejo mogoče trije. Nekak nimam prav širokega znanja o tej tematiki, pojma nimam, kaj lahko od hotelov (razen postle) pričakujem in kaj me lahko tam doleti. In pol ne pričakujem ničesar in me vse preseneti.

Moj hotel ... dovoz ima po hribčku navzgor (zdajle, ko sem to napisala, mi je končno postalo jasno, zakaj se moram, če pridem z zadnje strani, najprej vozit po petih štengah navzgor, preden pridem do main lobby, ki je v pritličju) in ko taksist ustavi pred vrati, te poberejo iz avta skupaj s kufri in postavijo na tepih pred glavni vhod. Potem začneš napenjat mišice, da boš svoj kufer odrolal noter, pa te samo čudno gledajo in govorijo nononono. Kufer pridejo iskat z vozkom in ga odrolajo nekam noter, tebe pa pošljejo na čekin. Brez vozka. Je treba kar noge premikat. Na tem mestu te mal začne skrbet, da kufra ne boš nikol več videl (uboge moje gate čist same samcate v tuji deželi) in ravno, ko te začne grabit panika, ti prinesejo kartonček s številko, ki ga lahko zamenjaš nazaj za svoj kufer. Ok, gut, naj vam bo. Saj nisem resno mislila, da mi boste drpnili kufer. Saj sem se samo hecala.

Pred recepcijo nagaziš na hordo čehov/slovakov/kaj jaz vem kakšne evropske drhali, ki se mora ravno takrat spravit delat check out, ko bi ti rad prijazno izsilil check in štir ure preden lahko delaš check in. Mal te mine volja do življenja, počiš se v prvi zic in čakaš, da se gužva spuca. Potem se z nedolžnim izrazom na obrazu spraviš do pulta in razložiš, da bi ti sobo in da te tišči spat, ker ... in oni ja seveda, samo moment, da pogledamo, če je že kakšna frej. In zato sem pol ure prej matrala svoje možgane z izbiro izgovora, zakaj jaz nujno rabim sobo tolk prej? Kar mal opeharjeno sem se počutila. Sobo dobiš po hitrem postopku, tvoj kufer te samodejno najde nekje na poti do sobe (un striček je imel pomojem nalogo gledat, da se ne zvrnem v horizontalo, preden dosežem postlo, ker sta bla s kufrom ob meni še preden sem dobro stlačila pasoš nazaj v rukzak), oba skupaj dostavijo pred vrata, kjer dobiš hitre inštrukcije iz odklepanja vrat, prižiganja luči (vse na plastik fantastik), kuhanja čaja in uporabe telefona in pol si on your own.

A hočte videt mojo sobo? :)

This da bed. King sajz. Lahko se stegnem po dolgem al pa počez. Če se uležem počez in dam roke nad glavo, na eni strani glih komaj bingljam čez rob z nohtom na najdaljšem prstiču, na drugi strani mi pa podplatki še ne gledajo čez rob. Ok, je res, da nisem košarkaške velikosti. Ampak postla je vseen za dva in še za psa pa za mačka.

Delovna miza, TV, grelec za vodo in vsa oprema za delat čaj in kavo. Plus nekaj moje šare.

Od tegale se bo pa verjetno komu milo storilo. Pogled iz sobe v kopalnico. Temu se menda reče open concept bathroom. Takoj za premičnimi vrati je banja iz katere se da gledat TV. Zraven je umivalnik, naprej je tuš kabina in na koncu je skret. Če vas ne moti, da so čez cesto stolpnice, lahko iz banje gledate tudi ven, ker je cela zunanja sobna stena steklena.

Špegel z umivalnikom, tisto levo zgoraj je mali špegel, v katerem lahko opazuješ svoje mozolje v nadnaravni velikosti, v levem predalu je fen, levo na pultu papirnati robci, poleg tega je pa tolk brisač, da ne vem, kam bi z njimi. Od povsod bingljajo. Desno je vse, kar nezahteven uporabnik kopalnice rabi za osebno higieno. Dve zobni ščetki, krema za obraz, gel za kopanje, dve kapi za tuširat, palčke za ušesa, vrečke za vložke, komplet za britje, šampon in conditioner sta pa v tuš kabini. Zakva že sem te stvari s sabo vlačila? Ok, zobna ščetka je recimo opravičljiva, ampak jaz mam s sabo tud palčke za ušesa :)

Skret kot skret. Razen tistega mini tuška levo. Tole je moderno-tradicionalen azijski skret. Običajno imajo namreč čučavac s šlaufom, v kao bolj kultiviranih placih so pa prešaltali na školjko s šlaufom in skret papirjem. Let me just say - kombinacija je genialna. To bi moral pri nas tud imet. Tud splakovanje je posebno. V skretu je stalno voda, kot pri nas. Ko potegneš vodo, pa vsebino školjke najprej pozauga via nepovrat, potem pa skoz isto luknjo nazaj priteče prozorna voda (čista itak ni). Kadar je s kanalizacijo kakšen mini problem, al pa preveč ljudi naenkrat čepi na školjki, se lahk zgodi, da stvar samo na pol požre pošiljko, potem pa namesto vode nazaj privleče cel oplemeniten paket :) No pa ni panike. Najkasneje v tretjem poskusu al pa po mal pavze gre vse tja, kamor je namenjeno.

Tole so pa moje stvari. Do včeraj so stale na golem kamnu, ker ... majo da stojijo na golem kamnu, saj jih ne zebe v rit. Potem sem pa včeraj popoldan prišla z mojega biznis appointmenta nazaj v sobo in nisem mogla verjet, da sobarica ni postlala samo moje postle, ampak je postlala tudi mojemu kolodontu in deodorantu. Dva dni se že režim zarad tega. Zraven pa mene zebe v rit, ker mi vedno prižgejo klimo, ki jo jaz prizadevno ugašam.

Prvi dan so mi razložili, da so ustekleničena voda in čajčki in kava complimentary. Že tega sem bila zlo vesela, ker mi ni treba vsako jutro hodit ven na čaj, potem so mi pa isto popoldne privlekli še tole.

Vse complimentary (my favourite word!). Dve dodatni flaši vode, ena coca cola, ena coca cola light, ena perrier bottled water, eni piškoti iz hotelske štacunce, v škatlah je pa

in

Tole spodaj je tisto sadje, za katerega nisem vedela, kaj naj guglam. Potem sem guglala kar tropsko sadje in sem ga kmalu našla. Dragon fruit.

Najboljši iz hladilnika. Dva dni sem ga ujčkala v sobnem baru, ker mi ga je blo škoda prehitro pojest. Je bil le zadnji predstavnik complimentary sadja. No danes pa pridem zvečer nazaj v sobo in sem imela na tleh novo košaro z mašno in nov krožnik sadja. Prva stvar, ki sem jo naredila potem, ko sem se sezula in preoblekla - nož v roke in masaker nad dragon fruitom.

Men je tle ves futer po vrsti všeč. Me prav zanima, kolk časa bo to še z mašno in complimentary. Tiste stvari iz bara imajo namreč zraven cenik, tko da mi je jasno, da me bodo obrali ko cigani, če se tistega pritaknem. Ampak zakaj naj se tistega pritaknem, če mi pa vlačijo gor jabka, karambole in ostalo eksotiko? Pomojem bodo moral mal premislit svojo taktiko, drugač ne bodo na mini baru nikol nič zaslužil.

Aja. Za lepši dan dobim pa še tole

(čokoladica na povštru) in tole

Kul, tale Malezija.

PS - high speed internet my ass. Tričetrt ure že nalagam telih par ušivih slik :)

Moi - novodobni Kolumb

2007-01-07T15:00:00.000+01:00

Do nadaljnjega sem mali beli med malimi črnimi. Touchdown uspešen!

Let's see. A vas zanima, kako pride nekdo, ki ne ve, a je check-in pred boardingom ali je obratno, v enem dnevu eno tretjino obsega planeta v prihodnost? Pravzaprav me ne zanima, če vas zanima. Don't touch the remote :)

Vstali smo zgodaj, ker na web strani od Adrie piše, da se je fino čekirat uro in pol pred odhodom mašine. Mal nas je šraufal po želodcu, ampak to niso bli živci. O ne. Moji živci so jekleni! Prebavni sistem je pa spužvast. Prejšnji večer sem se ob zadnjih pripravah - kar pomeni komplet vlačenje skupaj vse prtljage in pakiranje globoko v noč - futrala s Pečjakovim slanim (mastnim!) pecivom in me je zjutraj stisnilo, vendar to ni nič takega, česar eno čepenje na skretu ne bi odpravilo. Navsezgodaj smo torej zasedali na školjki. Potem so me z mojim gigantskim kufrom vred zbasali v avto in dostavili na letališče. In tam se začne saga o tem, kako Urša nima pojma. Prvo letališče je bilo namreč mejnik med biti v okolju, ki ga obvladam v nulo in biti fliknjen v blatno mlako brez rokavčkov za plavanje. A sem rekla, da sem pozabila kupit rokavčke, a?

Zee Brnik - ~~vindow~~ linux to zee world

Kakorkoli že - Brnik je majhen in se na njem ne da izgubit. Mogoče, če ti rata past v straniščno školjko in potegnit vodo za sabo. Drugač si kot podgana v kletki in imaš samo dve možnosti. Ena je nazaj ven v domače okolje, druga je pa po koridorju za hrčke v mini bus, ki ve, kam pelje. Sploh je to glavna tema cele dogodivščine. Nekdo vedno ve, kam se gre. Pomojem bi mi ratalo pristat v KL tud, če bi hodila od okenca do okenca in ponavljala Kuala Lumpur a la preskakujoča plošča. Slej ko prej bi me imel kdo zadost in bi me postavil v pravo vrsto.

Brnik je torej med letališči letališka smet in ravno pravi za utrjevanje znanja. Enkrat za vselej - najprej je check in! Moj je bil točno uro in pol pred vzletom. Nad gigantskim kufrom se niso pritoževali, so mi pa prijazno podtaknili še plastično vrečkico z ziplockom, v katero sem iz ene čist navadne prestavila tisti dve nevarni snovi, s katerimi si drugač perem zobe in preprečujem usmrajanje. Ni, da bi po svetu hodil z navadno vrečko, če imaš lahko zaziplockano. Po izdatnem prekladanju po hali sem za umik izbrala prej omenjeni koridor za hrčke. Slekli so me do gat in pretaknili vsako nitko mojega rukzaka. Ok, lažem. Ven smo vzeli laptop in zaziplockano vrečko, pogledali, če ima tipkovnica vse tipke, dol smo dali pas in jakno in se sprehodili skozi črn National Geographic Channel okvir. That's it. Do konca poti me noben tud povohal ni več s kakšno kontrolo. Potem sem se postavila v edino vrsto in glumila ovco skoz boarding na bus in z busa na airbus. Pis of kejk. Sem dobra v glumljenju ovce.

Plazenje po letaliških stezah, vzletanje, let in pristajanje je bilo zanimivo samo zato, ker je bilo prvo. Razgled fantastičen, luknja v želodcu je pa tud dobivala fantastične razsežnosti. Ker nisem imela pojma, kako bom reagirala na svoj prvi let, sem se zjutraj rajš postila. Pa ni trajalo dolgo. Adria je za snack servirala Pečjakove rogljičke :) Me ni čist nič motilo, da so Pečjakovi, ker - zaaaajtrk! Uro in pol kasneje smo se v krmežljavem vremenu v Frankfurtu basali v obratno smer - z airbusa na bus in to je bil moj prvi polet. Edino, kar mi zares, ampak zareszares ni blo všeč je, da so okenčki v avionu tko majčkeni. A ne morjo po celi dolžini našraufat gor panoramskega stekla, pa da človk vidi, kam se pelje? Oziroma zakaj ne naredijo kar prozornega letala? Oziroma zakaj ne gremo kar peš :)

Zee Frankfurt - zee norenhaus

Po dveh urah sem bila torej po sili razmer pripravljena na upgrade na večje letališče. Zložili so nas itak pred vhodom, tko da vsaj tega nisem mogla zgrešit. Pa za vhodom je bila za enim pultom teta, ki je pomagala izgubljenim dušam. Seveda sem jaz to opazila šele potem, ko sem bila že konkretno izgubljena in sem že tretjič prikrožila tam mimo. Na tem mestu bi se rada zahvalila za svetovno ureditev, ki pravi, da kadar blodimo, vedno blodimo v krogu. Gotova sem, da me bo kakšen nesrečnik, ki je izgubljen v puščavi, zdajle sunil v rit, ampak meni je pomagalo. Kako naj pa vem, da se moram čekirat na malezijskem šalterju na terminalu pol kilometra proč, če pa vem samo, da se moram še enkrat čekirat? Dobr, v redu ... je res, da mi je to pred dvemi tedni blazno podrobno razložila kolegica, ampak sem uspela pozabit, a prav?

Frankfurt sem si zlo vzela k srcu. Ko sem se končno našla in sem vedela, kam moram it, sem imela čas še mal gledat okrog sebe. Tam so jih na checkinu res skoraj slekli do gat. Čevlje dol, hlače zavihat, prešlatat, razstavit ... mal me je spominjalo na vrsto, ko gredo živali v klavnico. Dve uri in pol, ki sem ju imela med leti, sta šli ko šus, pol za bit izgubljena in pol za marš do terminala na koncu sveta. Štacune v duty free območju so me (tko v mimohodu) totalno razočarale, ker prodajajo same nepotrebne in kičaste stvari, avtomati za pijačo so pa ausverkauft. Jim bom že dala ausverkauft, švabom šlampastim. Pa da gagnem od žeje.

Malezijci so mi čekirali zicek ob prehodu, boarding smo delali po kosih, da ne bi takoj zaštofali celega letala, pa pred vstopom imajo vedno complimentary cajtenge v ene petih jezikih, kar mi je blo zlo všeč. Lahko si mislite, da sem v KL prišla s tolk papirja, da bi si lahko tud brezdomsko postlala na kakšni klopci, če bi glih po golem slučaju čez noč udarila ledena doba. Sem pač sucker za potiskan papir. Na letalu smo dobili vsak svoj povšterček in dekco in potem ...

Zee skaj - is zee limit

... dvanajst ur direktnega leta. Par ur na desni ritnici, par ur na levi ritnici, par ur na trtici, parkrat na nogah, pa še ne gre ves cajt mim. Ob treh popoldan smo družno zahajali sonce, potem sem poskušala spat, pa mi ni glih ratovalo, potem sem se igrajčkala z osebnim video sistemom, ki ga ima vsak na razpolago, pa sem se vsakega filma naveličala po 20 minutah, mal sem playlisto sestavljala iz tistih sto CDjev, ki so na razpolago, mal sem igrice igrala, mal sem poljudne oddaje zijala, mal sem pa ravnodušno spremljala številke o letu, ki se prikazujejo na zaslonu na internem kanalu. Enajst kilometrov višine, tisoč kilometrov na uro hitrosti, desettisoč kilometrov poti, tolk do cilja, tolk je lokalni cajt, tolk je cajt tam, od koder smo prišli, pa še slikco aviončka premikajo po zemljevidu, da je ja bolj zanimivo. Nad Afganistanom smo leteli - how about that! Enkrat vmes mi je prišlo na misel, kako ubogi so ptički, ki na enajstih kilometrih nagazijo na boeing. Potem sem se spomnila, da tam gor lahko boeing nagazi samo na kakšnega letečega dinozavra in me je skrb minila.

Absolutno najbolj zanimiva stvar je bil futer. Najprej smo jedli kosilo. Pečeno ribo v česnovi omakci, kuhano zelenjavo in dušen riž, eno čudno sladico gresaste sorte, riževo solato z rakci in žemljo s putrom. Za plastik fantastik iz mikrovalovke presenetljivo dobro. Potem je bil sendvič s piščančjim namazom. Na koncu je bil pa še zajtrk. Vmešana jajca, piščančja hrenovka, rogljiček, jogurt in sadna solata. Zaključek? Naslednjič bom jedla vse azijsko, ker se da evropske stvari v plastičnem kontejnerčku velik bolj zafušat, kot eno ribo z rižem. Jajca so bila ... not jajca. Ne verjamem, da so azijska tolk drugačna od naših :) Torej so bla zanič.

Po ene osmih urah je bil zrak v letalu že tko suh, da sem imela nos tudi od znotraj komplet posušen. Kar naprej smo dobivali vodo in sok, ampak na dolge proge tudi to ne pomaga. Kljub temu, da sem zadost pila, mi ni blo treba v dvanajstih urah na stranišče, kar pomeni, da sem bla kot kaktus, ki pozauga vso vodo, še preden pride tri milimetre v zemljo. V KL, ko mi je nos spet spustil, sem izgledala, kot da sem prinesla s sabo kakšno hudo nalezljivo bolezen. Samo kengurujev nisem ven potegnila, ostalo pa vse. Letališče v KL je bilo prazno, prtljage mi niso izgubil, skoz immigration counter sem šla brez problemov (sploh niso pogledal, če imam mamila ... ode men smrtna kazen), šalter za taksi sem našla takoj, taksi tud ... kot da ne bi bla na drugem koncu sveta.

No pol, ko sem stopila skoz vrata letališča ven, me je pa mal manj kot kap. Sploh ni tko vroče, zrak za dihat je pa tolk gost, da te kar butne v ksiht. Potem zlezeš v taksi in ima tip klimo na deset stopinj. Potem zlezeš pred hotelom ven in spet tista vroča vlaga. Pa v hotel in spet klima na deset stopinj. V hotelu so me prijazno čekirali štir ure prej, kot piše na rezervaciji, da sem se lahko pospravila spat. Vse ostalo sem prestavila na kasneje, ker sem komaj stala na nogah, samo preden sem zlezla v svojo king sajz postlo, sem si še internet zrihtala. Da ne bo kdo v dvomih, kje so moje prioritete :)

Zdaj sem lepo v sobi na toplem, klimo imam izklopljeno, mal prej sem se vrnila z dveurnega pohoda po nakupovalnem centru za vogalom (šest ogromnih nadstropij, dve uri je trajalo samo, da sem se v zmernem tempu sprehodila mimo vseh izložb), ugotovila sem, da imam za istim vogalom tud park z vodometi in slavne Petronas Towers, založili so me s complimentary this in complimentary that, tko da mi ni treba nikamor it jest, ampak o teh stvareh bom naslednjič. Je pa hecno, ko ti privlečejo cel talar eksotike, ti pa nimaš pojma, kako se to je. Pa ne samo to. Kako hudiča guglaš eno stvar, če poznaš samo njen izgled?

Matr. Baš sam se razpisao. Ja nič. Je kar je. Zdej morm pa spat.

Osmislite nespečnost

2007-01-05T18:16:00.000+01:00

Zadnji dan je pred odhodom na toplo (ma ne, ne v pekel :)). In zadnji dan ne bi bil pravi zadnji dan brez zajetnih spiskov stvari, ki jih je (bilo) treba naredit in od katerih je narejena približno tretjina. Tu se lažem kvečjemu navzgor. Precejšenj del cunj je danes ponoči še vedno moker bingljal s štrikov na podstrešju. Kopije dokumentov še niso ugledale luči sveta. Jopo je še vedno treba zašit. Sprintana potrdila o rezervacijah tega in onega in tretjega še ne obstajajo. Osnovnega care pekidža v obliki suhega futra še nimam. Mooncup še ni prekuhan. Pojma nimam, kdaj moram bit na letališču, ker že štirinajst dni ne opazujem več zaljubljeno svoje letalske karte. Poletni čevlji še vedno v vrsti čakajo pred kopalnico, da jih bo kdo spucal. Ima toga mnogo.

Zjutraj sem imela v svoji omiljeni banki naročene potovalne čeke. Banka se odpre ob osmih. Dvajset pred osmo sem kot kakšen mafijc čist počasi prijadrala do bančnega parkplaca in se parkirala v zadnji prosti boks. Manjkal je samo rdeč tepih. Pred vrati je bilo črno od upokojencev. Kot muhe na smrad. Najbrž ne morejo spat, pa se gredo namesto tega grupirat pred vrata z napisom delamo od do. Ampak se nisem preveč vznemirjala, ker so moji skulirani možgani očitno naumili, da bodo te muhe čudežno izginile, če grem dvajset minut mal šetat naokrog. Plan je bil, da bom ob osmih lepo pribluzila direkt na šalter, podpisala, kjer je podpisat treba in v desetih minutah odbluzila dalje. In smo šli via lekarna, kjer ni blo črno od upokojencev ... kar mi ni čist jasno, ampak mogoče je to zato, ker se lekarna odpre ob sedmih in je blo tam črno od upokojencev okrog pol sedmih.

V lekarni sem prvemu premikajočemu se objektu prijavila, da rabim ogromno stvari. V zahvalo sem bila preusmerjena tja nekam odzad, kjer imajo prostore za ohlajanje zmedenih duš. Tam me je malo bolj živahno človeško bitje potrpežljivo poslušalo, ko sem z velikim občutkom za dramo iz svoje male črne knjigice prebrala spisek vsega, brez česar se ne mislim premaknit od doma in mi sproti nosilo na pult arcnije. Nekaj proti driski, nekaj proti slabosti, nekaj proti prehladu, nekaj, če me komar piči, nekaj, da me komar sploh ne bo pičil, flajštri ena, flajštri dva, termometer, nalgesin, nekaj proti alergiji, antiseptik, prašek za nadomeščanje soli v telesu, razkužilo. Spušila sem 60 fičnikov in se iz lekarne spokala blažena z mislijo, da me nič ne bo presenetilo. Čeprav ... se mi počasi začenja dozdevat, da sem pozabila kupit rokavčke in gumijaste škornje.

Nazaj pred banko sem z navdušenjem ugotovila, da res ni več črno od upokojencev. Za par trenutkov sem bila grozno impresionirana nad življenjem, dokler nisem pogruntala, da so izginili ... v banko. Najmanj petnajst nespečnih nesrečnikov je delalo dren pred šalterji, vsak s svojimi tolarskimi miljoni v roki. Še nikol nisem videla, da bi ljudje stali v vrsti s po pet in več centimetrov visokimi kupi tolarskega papirja v rokah. Miljoni privlečeni iz štumfov. Vsi so nekaj menjavali in vezali in se nasplošno ireverzibilno nalimali na okence, da jih niti s špohtlom ni bilo možno odstranit. Po pol ure je trajal en tak izlet. Saj drugače sem zelo strpna do starejših občanov, ampak ko se zgodi kakšen takle množičen shod pred izstopnimi vrati mestnega busa ali pred edinimi tremi okenci v banki, kjer lahko dvignem jebene potovalne čeke, ki so mi jih komaj uspeli zrihtat pred odhodom, me popade sveta jeza in bi se šla kar kakšno Narayamo.

Enivej ... po ene tričetrt ure, ko je kazalo, da bom na banki dočakala svojo starost in ko me je že fajn grabila jeza, sem ratala pravna oseba. Dvajset minut kasneje sem s čeki v torbi odpujsala via služba. Not nice, ampak tokrat na žalost very much necessary. Eni ne moremo dobit dopusta in imamo vsak dan od sedmih do sedmih službo. Upokojenci pa verjetno še zdaj na banki glumijo muhe.

Še dvanajst ur, še dvanajst ur.
Se grem domov pakirat in pestovat svojo slabo vest.

Naaaaslednji

2007-01-01T22:11:00.000+01:00

Tud mene je prijelo, da bi napisala A Year in Review. Lepo strukturirano, z obrazložitvami in z obveznim and the Oscar goes to ... Za ene deset sekund. Potem sem se spomnila, da sem bila prvega pol leta zaposlena z reševanjem same sebe iz močvirja svojih razsutih romantičnih iluzij, druge pol leta sem se pa poskušala sprijaznit s tem, da ima moj pes hitro napredujočo obliko raka. A sploh hočem še mislit na te stvari? Nočem. Hočem se delat, da se nič od tega ni zgodilo in da se letos ne bo nobena od teh stvari nadaljevala. Če ne znam z vrha možganov na hitro potegnit nobene zares lepe stvari, potem si leto ne zasluži rekviema.

Saj so, seveda so. Lepi fragmenti, fantastično popolne ure, dotiki, ki jih bo nemogoče pozabit ... ampak gledano z aviona je pa vse ena sama sivina, sem in tja prepredena s kakšno zvezdo. Med enim in drugim zlatim zrnom je preveč časa. Ko se postaviš k enemu, komaj še vidiš sij drugega. Za lanskim letom v glavnem ne bomo jokal. Še posebej zato ne, ker je v pogon spravilo gnile stvari, ki se bodo zavlekle v letos.

A ne pravijo, da boš tisto, kar delaš na prvi dan novega leta, počel celo leto?

Grem jaz česat svojega psa.

Idila?

2006-12-25T00:01:00.000+01:00

Na roke napisano posebej za Ruth

Me goes south

2006-12-24T00:10:00.000+01:00

Torej - men je čist do konca ratalo jasno, zakaj se tko težko spravim kam potovat. In moram priznat, da se zaradi tega spoznanja nimam nič manj rada. Če bi bil to namesto mene kdo drug, bi ga pogledala globoko v oči in mu rekla, da ga popolnoma razumem in da ni v mojih očeh zarad tega nič manjši človek.

Diagnoza? Nezakomplicirana lenoba :) Zakaj, oh zakaj je treba pred odhodom urihtat tolk stvari in zakaj moram bit tista, ki to rihta, ravno jaz? Rabila bi enega črnca (figuratively speaking), ki bi držal vse te zadeve v glavi, ki bi poskrbel, da bi bla opremljena z vsemi papirji, da bi imela spakiranih ravno prav stvari v ravno prave kufre, da bi približno vedela, kje moram bit ob katerem času, ki bi me za rokco vlačil okol, da bi videla, kar je fino videt, ki bi mi prebral pravljico za lahko noč in me vsako jutro ta prav čas nagnal v hotelski fitnes. V zameno bi mu prepustila svojo king size postlo v svoji 38 kvadratnih metrov veliki sobi v svojem petzvezdičnem hotelu. Saj lahk spim v banji.

Enivej. Tale moj projekt Malezija bi bil čist ok, če mi ne bi služba tolk stala na vratu in mi ne pustila dihat. Payback time je zanjo prej in potem, samo upam lahko, da ne tud vmes. Komaj najdem tistih par minut vsak dan, ko sploh lahko delam plane in kljukice na svojem spisku stvari, ki jih moram še opravit. Če me bo kdo s šihta poskušal gnjavit po telefonu, ko bom tam dol na toplem, bom mirne duše simulirala motnje na zvezi. Koji klinac. Malezija je daaaaleč. Internet do doma ne nese sploh :)

Zadnjič smo pustili našo junakinjo sredi ugotovitve, da je vreme v njeni butici megleno. Ampak vremena se jasnijo! Najprej se je zganila podporna služba (aka oddelčna tajnica), ki mi je zrihtala prvi oprijemljiv dokaz, da bom res videla Kuala Lumpur. Letalsko karto imam že cel teden, letim via Frankfurt, let do KL je dolg okrog dvanajst ur. Bajam, da me bo od sedenja bolela rit. Ista podporna služba mi je rezervirala tudi zgoraj omenjeni hotel. Kaj bom z osemintridesetimi kvadratnimi metri, king size postlo, ogromno kopalnico z banjo posebej in tušem posebej, delovno mizo, flat screen TV in bogve čem še, še ne vem, ampak mislim, da si bom pridno širila obzorja in bom hotela imet po vrnitvi podoben standard tudi tukaj. Bomo vidl. Sicer pa ničesar ne verjamem, dokler ne vidim, da me zares ne bodo zaklenil v kakšno sobo za metle.

Za keš mi je blo potrjeno, da je plastika über alles in da tam dol menda jemljejo tudi naše čist obične bankomat kartice. To bo torej mala malica ob predpostavki, da se me bo moja plastika držala. Mogoče bi ji bilo fajn pomagat s kakšnim UHUjem. Pri zavarovanju sem najprej malo zabluzila in sem šla klicat na ZZZS, ker mi ni potegnilo, zakaj na njihovi web strani piše samo o EU in par ostalih bližnjih državah. Prijazna teta na oddelku za zdravstvena zavarovanja za tujino mi je potem razložila, da se bo treba spravit kar na zavarovalnico in sklenit komercialno zavarovanje z asistenco, ker z Malezijo nimajo sklenjenega nobenega sporazuma. In sem se. Namreč spravila na web stran od zavarovalnice Triglav, kjer cel cirkus okrog naročanja zavarovanja lahko odplenkaš kar via internet. Dva dni kasneje je po pošti prilezla zavarovalna polica. Major plus points za zavarovalnico za nezakompliciran postopek in hitrost.

Cepit se pred potjo v Malezijo ni potrebno proti ničemur. Na nekaterih spletnih straneh sicer priporočajo to in ono (običajno jih skrbi kakšen hepatitis A in B), vendar ni nobeno cepljenje obvezno. Če prihajate iz južne Amerike se mi zdi, da bodo od vas zahtevali potrdilo o cepljenju proti rumeni mrzlici, ampak jaz ne mislim prihajat od tam. Vstopne vize tudi ne rabim, oziroma mi jo bodo zrihtali ob vstopu, hočejo pa imet prijavljen keš, ki ga šlepaš s sabo.

Kufer sem si seveda sposodila, kot se za popotniškega analfabeta spodobi. Tudi adapter za električne vtičnice sem si sposodila. Tudi vodič po Maleziji sem si sposodila. Očitno bi si tudi gate sposodila, če jih po golem slučaju ne bi imela zadost. Mi gre pa malo na živce, ker se ne morem odločit, kaj naj si najdem za prenašanje ročne prtljage. S sabo bom odvlekla svoj prenosni kompjuterčič, ki seveda šteje v ročno prtljago, poleg tega moram imet zraven eno garnituro osnovnih cunj, če mi slučajno uspejo zgubit kufer, poleg tega rabim kakšno buklo, poleg tega ... mah ... laptop, cunje in par malenkosti. Zadnjič me je popadel manjši napad panike in sem šla brskat po BTC za kufri primernih dimenzij. Prvič mi ni blo nič všeč in drugič se mi je posledično zdelo škoda vsakega jurja za stvar, ki mi niti všeč ni. Potem me je moj manjši napad panike spustil in sem se odločila, da bom svoje stvari zavezala na štrikec in jih za sabo odvlekla na avion. Najrajš bi imela rukzak z oblazinjenim predalčkom za laptop. Ki se dobi v Kanadi :) Oziroma pojma nimam, kje se pri nas kaj takega dobi. V skrajnem primeru mi še zmer ostane plastična vrečka.

Za sedež v letalu se mi ni treba kaj prida sekirat, edino tisto, da naj bo ob prehodu (in po možnosti ne preblizu stranišč), si bo dobro zapomnit. Malaysia Airlines ima menda med sedeži zadost prostora, jaz imam pa za povrh kratke noge. Zdaj moram skup zvlečt še arcnije, ki jih moram odnest s sabo, pa dokumente moram poskenirat, pa cunje moram oprat, da ne bom dva dni prej ugotavljala, kako je vse še vedno v košu za umazano perilo, pa uporabne naslove in telefonske si moram kam napisat, da bom lahko jokala konzulu, naj me pride vlačit iz dreka.

Kaj vse lahko počnem v KL sem našla tukaj. Bere se mnogo kul in zdaj se že čist zares veselim. Edino tista novica me je mal razočarala, da se ne smem na ulici poljubljat. Ampak potem sem se spomnila, da me je moj edini itak skenslal in noče z mano, torej mi do kuševanja verjetno ne bo.

Še trinajst dni, še trinajst dni :)

State of the union

2006-12-23T17:54:00.000+01:00

Sredi minulega tedna se je zgodilo redno letno decembrsko zasedanje dveh babjih riti, katerega zgodovina sega v davno minule čase faksa in se je razvilo iz takratnega skupnega obupavanja nad kapaciteto lastnih možganov ob kofetu in vodi. Danes se seveda obupuje nad drugimi stvarmi, predvsem se pa ne obupuje ob kofetu in vodi ampak ob polnem krožniku v kakšni spodobni gostilni. Za kamuflažo se vsemu skupaj reče ogled novoletno osvetljene Ljubljane, kar tista druga oseba jemlje še kar resno, jaz se pa zraven trudim, da mi oči od silnega zavijanja z njimi, ne bi izpadle iz očesnih jamic. Hkrati sem zadolžena za delanje grimas vsakič, ko se mi s prstom pokaže kakšen "zares fenomenalen" konglomerat luči in za dajanje sarkastičnih opazk, katerih frekvenca raste premo sorazmerno z dolžino poti.

Redno letno srečanje je bilo letos malo manj zasedanje, kot je bilo šetanje po BTC, ker je bil ravno tisti dan, ko se mi je zdelo, da nujno rabim nov kuferčič za ročno prtljago (ampak o tem v drugem postu), na noben način se pa nisem mogla izognit lepoti tisočerih ljubljanskih žarnic. Torej sem se s surlo dva metra za sabo vlekla za svojo sopotnico in se držala nikakvo. Levo stojnice s kuhanim vinom, desno stojnice s kuhanim vinom, vmes štofelc iz ljudi, skozi katerega se je treba prebit skoraj po kolenih in nad vsem tem nebeški sij elektrike, napeljan po vsaki bajti, bingljajoč z vsakega golega vejevja. Bjutiful indid!

In potem ... sredi najglobje nezainteresiranosti, resigniranosti in fatalizma ... sem zagledala tisto, kar me vsako leto znova navduši in je pravzaprav edino, kar mi je med ljubljanskim svetlobnim okrasjem všeč.

Gigantski prednovoletni spermij.

In ne samo eden! Za vsakim vogalom jih je bilo več. Mojemu navdušenju pa ne konca ne kraja. Hkrati sem ugotovila, da ni čudno, da je slovenska rodnost kjer je. Še pri simboliki nam uspe vse skupaj zafurat, kako naj nam potem karkoli rata v praksi. Trije naenkrat! Pa so vsi uspeli zgrešit :)

Đingl bels, đingl bels ...

Kopalke pozimi

2006-12-15T22:58:00.000+01:00

Danes mam za prijavit dva pozitivna dogodka.

Ob pol osmih zjutraj je bil redni letni servis pri zobarju. Še vedno pod vtisom zobarske zahrbtnosti od lani (redni letni servis ni povabilo k vrtanju po zobeh, ampak je vljudnostni obisk! Neandertalci, kot so, tega še niso jemal.) sem se že v čakalnici drla, da hočem injekcijo in da me brez nje ne spravijo na stol. Ne vem, kako jim je ratalo. Vseeno so me spravili na stol brez nje. Po približno dveh minutah čačkanja po zobeh je moj zobar izjavil, da tokrat pa nič ne vidi in še preden je zamrl zadnji glas tega stavka, sem bila že dol s stola in na pol poti do izhodnih vrat. Da si slučajno ne bi premislil. Zdaj se sicer praskam po skalpu, če se nisem mal prenaglila, kajti "nič ne vidim" ne izključuje možnosti "ne vidim zob". Pa se ne sekiram preveč, ker suh kruh se med drugim da tud tolk dolg lizat, da se zmehča in se ga da žvečit brez zob. Zobar je za eno leto ad acta in mogoče mu bom priznala, da je od lanskega neandertalca prilezel eno štengo višje.

Druga stvar. Kakšna je definicija svetovnega ne-popotnika? Exactly. Urša. Inanimate object brez potrebe dvignit rit in it pogledat za vogal, kaj se tam dogaja. Saj vse vidim na Discoveryju. Pa po leksikonih in na internetu. Najdlje, kar sem do zdaj prilezla, je bila Francija. Z vlakom, lepo počas, skor dva dni do tja, pred kakšnimi osmimi leti. Danes me je služba osrečila s potrditvijo januarskega solo izleta na toplo. Tri tedne Kuala Lumpurja, od tega deset dni službeno, ostalo raspust. A ste že kdaj videli srno, ki jo obsijejo avtomobilske dolge luči in ne ve, kam bi se dala? Pol veste, kako izgledam jaz. Do zdajle sem se že začela veselit tega, da bom zamenjala zimo za poletje (ker je zima bljah) in hkrati ne vem, kam naj se obrnem. Od kufra dalje mi manjka čist popolnoma vse, najbrž pa tudi kakšno kolesce v glavi.

Naslednja dva tedna si pustim v to smer solit pamet. Če mi ima kdo cajt in voljo razlagat vse od velikega poka naprej, s posebnim poudarkom na tem, kako izgleda lezenje do Kuala Lumpurja, po Kuala Lumpurju, okrog Kuala Lumpurja, kaj rabim, na kaj moram pazit, kaj moram tam nujno videt, kaj moram zrihtat pred odhodom ... karkoli relevantnega pač, potem bo s fanfarami sprejet na mojem mejlu ali v komentarjih (po želji). I'm feeling a bit lost here :)

Ampak poletje sred zime bo pa ziher fajn!
(pa vsaj kaj bom imela pisat na blog :))

Centimetrski svinčnik

2006-12-15T21:54:00.000+01:00

Tole je tista punčka, ki ji mogoče ne bo več treba v šoli pisat z ostanki od ostankov svinčnika in ki bo mogoče na mesec videla kakšen list nepopisanega papirja več. Pa kakšen komar manj jo bo pičil in kakšno knjigo več bo dobila v roke. Upam vsaj.

O dobrodelnosti in vzrokih, zakaj se grem to jaz, sem že pisala tu in tu. Ker je moja filozofija še vedno ista, ne bom še enkrat utrujala z istimi stvarmi. Decembrskih daril zaradi decembra že dolgo ne kupujem več, si pa vsake toliko časa na njihov račun poskušam podarit prijeten občutek, da bo nekomu zaradi mene za trenutek lažje. Zaenkrat pali. Kar verjetno pomeni tudi, da nisem tak pesimist, kot se mi zdi.

Še dva linka vam dam. Humanitas in Edirisa. Kar tko, da se jih pozna.

Ravnokar

2006-12-14T18:27:00.000+01:00

- bip bip -

A: Halo?

B: Dober dan. A je gospa tainta?
Wtf gospa? Mi smo še mladi!

A: Emm, ja?
Mah, ne lub se mi razlagat, da nočem bit gospa.

B: Kličem iz vašega omiljenega avtomobilskega servisa. Pred časom ste bili tu in nas zanima, če ste bili zadovoljni s storitvijo.
Besno razmišljanje, katera storitev že je to bla z občutkom, da bom fasala cvek, če se takoj ne spomnim. Po mal daljšem I-might-be-retarded zamiku ...

A: Mhm.
... še vedno ne vem, s katero storitvijo sem bla mhm zadovoljna. Dodatno se vzdržim komentarja, da sem vedno blazno zadovoljna s storitvijo in a mi ne bi mogl ob naslednjem velikem popravilu zarad vse te zadovoljnosti opalit en konkreten popust.

B: A vas lahko po vsakem servisu pokličemo in vprašamo, če ste zadovoljni?
GULP. Požrem velik cmok. Mogoče je zdaj čas, da svoj telefon pošljem na oni svet. Takile skrivnostni oboževalci so creepy.

A: Hmmmmm. A lahko mogoče samo vsakič petič?
Tolk ko sem jaz na servisu zarad bedarij, me bodo klicaril več kot vsi ostali skup.

B: Eeeee ... v ree ...
HAAAA, riba je prijela!

A: Hehe, saj se hecam. Vi kar dajte.
Na konc me zmer prime sočutje do ubogih študentk, ki si morjo služit keš s takole telefonsko prostitucijo.

B: Hvala za sodelovanje in lep večer še naprej.
Yeah right. Ob kodi in vodi. Teta, ne se hecat z zmajem.

A: Tud vam lep večer. Na svidenje.

- klik -

A: ma ko vas BIIIP.

Da mam dedca, ki bi me po vsakem seksu spraševal, če mi je blo dobr, ga takoj pustim. Klinc pa taka nesamozavest. A jim moj lesi-se-vrača princip ne pove zadost?

Eh

2006-12-07T22:26:00.000+01:00

Kakšen je dan, ko si navsezgodaj iz kuhinje privlečeš šalco s tremi žlicami medu, da si boš po zajtrku naredil čaj, nato to šalco ob primernem času odneseš k vodnemu zajetju, ki zna pljuvat ven vročo vodo, greš z njo nazaj k svoji mizi, namočiš noter vrečkico s čajem, se spomniš, da nesladkanega čaja pa glih ne bi pil, greš nazaj k vodnemu zajetju po vrečko cukra, ga streseš v nastajajoči čaj in se šele potem začneš spraševat, če ni to tvoja prva dnevna doza brozge, ki je vedno narejena z medom? Hruškov čaj s trojno dozo cukra. Ogabno na kvadrat. Ampak sem stisnila zobe, ker se mi ni dalo ponovit vaje.

Približno tak je bil tud dan. Tisto lepo, kar sem mislila, da se skor mora zgodit, se seveda ni zgodilo, kasirala sem dodatno delo, ki ni bilo v planu, čepela sem na šihtu še tri ure po koncu šihta in za povrh ni bil petek. Še vedno nisem spakirana za jutrišnji squash, od visokoletečih načrtov o še kakšni uri dela doma ni blo nič (falabogu) in zdaj grem z nikakvim izkoristkom lepo spat. Ampak stiskam zobe.

Bom biu čez vikend bolj priden.

matilda, a zdej vidš to mizerijo? :)

Bilo je nekoč

2006-12-06T22:57:00.000+01:00

Pred davnimi časi sem delila sobo s svojim mlajšim bratom. Na začetku sva dobila ne samo nove stene, ampak tudi nove zavese, novo mizo, nove omare z novimi policami, nov luster, novo pisalno mizo, nov stol, novi postelji in nov itison. Pa še kaj zraven, ampak vsakega novonaseljenega pajka tu nima smisla predstavljat z imenom in priimkom. Po par letih je še vedno vse izgledalo kot novo, ker sva imela možgane oprane tako, da je blo treba maksimalno pazit na stvari, potem je pa moj takrat osnovnošolsko prismojeni mlajši brat nekega lepega dne v enem zgodnjih navalov uporništva s šestilom v polico v omari vgraviral svoje velecenjeno ime. Cirkus je bil s tem vnaprej zagotovljen. Mama je umetnino odkrila šele kakšnega pol leta kasneje, ampak ni pomagalo nobeno prepričevanje, da to je tam že dolg. Stvari morajo bit negovane, lepe in ohranjene od prvega do zadnjega dne, nakar jih skoraj nove vržemo proč in iz čistega dolgčasa nabavimo nekaj drugega. Ni čudno, da je znorela, če je bila pa z enim samim podpisom zmasakrirana skoraj nova omara. To, da je še vedno stala in brez problemov opravljala svoje poslanstvo, ni štelo.

Ko sem se selila, sem s sabo odvlekla tudi te omare. Kakšnih dvajset let so stare. Še vedno so skoraj nove. Plus podpis. Po toliko letih se mi zdi, da je njihova edina vrednost ta podpis. Brez problema bi jih skurila na vrtu, pa so mi tiste štiri črke vgrebene v les tolk simpatičen spomin. Enkrat zdavnaj sem delila sobo z bratom ...

Ravno na tem področju me je življenje najbolj obgrizlo. Danes mi manjka tisti konec, ki me je pred pol življenja silil k temu, da so mi bile pomembne stvari, ki zares sploh niso pomembne. Omare? Ja kdo pa rabi omare. Sploh take brez neizbrisljivega podpisa otroške roke. In nov parket je dolgočasen, dokler se na njem ne pojavijo rajse od krempljev mojega psa. Pogrizena vrata so bolj zanimiva kot nova. Prasko na boku mojega avta so naredila vrata od avta mojega dragega. A si sploh lahko mislite lepše zacahnan avto? Že dolgo ne razumem več, kako je nekomu nova, sterilna stvar lahko ljubša od nečesa z zgodovino. Pisarije po stenah, praske, male vdrtine, znamenja pasjih zob na nogah od stolov ... šele te stvari naredijo unikate, ki so vredni ogromno več, kot novo, belo, popolnoma čisto in pravkar iz polivinila odvito. Te stvari pravijo, da nekdo živi. Bicikel s sledovi zadnjega padca, superge, permanentno pobarvane v blatno barvo, raztrgan štumf (ok, ta gre proč, ker šivamo tega ne več), porisane platnice zvezka, vdrtina od padle kastrole v toplem podu, ena vrsta ploščic fovš barve na tleh v kleti. Ma kaki škart :) Unikat!

Ob včerajšnjem vsesplošnem navdušenju nad rokopisom sem se spomnila sebe v časih, ko sem bila po ne vem kakšnem ključu prepričana, da je lepopis blazno pomemben. Nikoli nisem mogla pisat dnevnika, ker me je vsakič ustavila ta moja fiksacija na lepopis. Kaj imaš od še tako lepe pisave, če ti je pa ravno to najhujša bremza pri spravljanju misli iz sebe na papir? In kaj je poanta lepih novih stvari, če pa ne moreš z njimi nič počet, ker potem ne bodo več nove in lepe? Sediš na varni razdalji in jih občuduješ? Brezveze.

Vse, kar se mi dogaja danes, se mi tako ne bo dogajalo nikoli več. Čez deset let, ko bodo moji starši ven metali že davno spraskan parket, si bom šla prisvojit najbolj zdelano dilco. Po tisti se je moj zdajle še, čez deset let pa prav gotovo ne več živeči pes največkrat jadrno oddrajsal v kuhinjo na svoje kosilo. Pa podpisana polica iz moje otroške omare tudi ne bo šla nikamor. In tisto prasko bi s svojega avta najraje izrezala s plehom vred. Ne zbiram fotografij, ker v tistih zamrznjenih slikah ne najdem ničesar. Zbiram zdelane stvari. Ker mi je všeč, kaj iz njih naredi življenje. Spravi jih na kolena, da ostane samo še tisto, kar je kaj vredno. Odtisi preteklosti.

Za čast in slavo (in keš)

2006-12-05T22:23:00.000+01:00

Čudežno sem ozdravela. No, ene tko čudežno, kot sem v soboto zbolela. Ne matra me nič več, razen občasne švohotnosti in razočaranja nad tem, da še ni pomlad. Aja, pa rdeč uč. Tega sem pridelala, ko sem si ga neuspešno poskušala iztaknit med gledanjem kracarij, ki so danes preplavile nekatere nesrečne bloge. Ok, ok. Bom povedala po resnici. Trepalnico sem ven bezala ene pol ure. Happy now?

Bolna torej nisem več, oziroma nič bolj, kot sem bolna vsak dan sproti. Danes popoldan sem si celo drznila it na squash. Zdržala sem samo kakšno uro, potem sem pa še pol ure zelo očitno dihala na škrge, ampak se je splačalo. Nekaj zelo zadovoljujočega je v švicanju ob preganjanju žoge po igrišču. Tud če si švohoten in nasploh nikakav. Ergo priporočam mal miganja. Tud če ste že z eno nogo v grobu.

Moja omiljena dobrodelna organizacija mi je na mejl odgovorila v rekordnem času (za dobrodelno organizacijo anyway) in zdaj imam črno na belem, da gre birokracija s počasnim korakom dalje. Pravzaprav se mi zdi že to pohvale vredno, da so tko hitro odzivni, čeprav me to pri dejavnosti, s katero se ukvarjajo, mogoče ne bi smelo tolk presenetiti. Ampak v svetu, kjer jaz živim, je treba vsakega desetkrat prosit, da se zgane in da kaj od sebe, tudi če je to v njegovem interesu. Tko da way to go (zaenkrat brezimna) dobrodelna organizacija.

In WTF je tisto o umikanju bloga (ki naj tudi ostane neimenovan) in o nekih astronomskih denarnih kaznih? Zloraba svobode izražanja? Poseg v pravico do časti in dobrega imena? Kdaj je pravzaprav tisto ime, o katerem se govori, ponovno postalo dobro? :)

Ajd, to je vse, kar mam dons za prijavit. Ne da se mi več kaj prida mislit in grem spat. Upam, da ne sanjat o kakšnem predobrem imenu.

Krace

2006-12-05T21:50:00.000+01:00

Tomaž, Hirkani, Nimfa, pa še kdo zraven.

Da si ne bi kdo res drznil vsakodnevno tkole kracljat v svoj blog. Jaz mam že čist rdeč desen uč od vaših umetnij ...

Amazon stajl? Bulšit!

2006-12-04T22:27:00.000+01:00

Prejšnji teden me je po dolgem času prijela neustavljiva potreba po dobrodelnosti. Ne ne, nisem spet enkrat peljala psa ven. Mislim, sem ga, ampak to ni tisto. Tud žužkov nisem metala iz bajte pred vrata (in to na pragu zime ... a se to sploh še šteje pod dobrodelnost?). Šla sem med svoje bookmarke poiskat link na eno od društev, ki sem mu že nekaj časa nameravala postat eden od podpornih stebričkov in se končno spravila izpolnjevat formular, ki je v bistvu ene sorte I do med nama. Jaz, urša, obljubljam tebi, društvo, tolk in tolk let zvestobe, razen v primeru, ko me mine (in ko se lahko ločim).

Deset minut kasnej je bil formular izpolnjen, preverjen, popravljen, ponovno preverjen in poslan. Spletna stran se mi je prijazno zahvalila in me obvestila, da je začutila mojo ljubezen. In potem - nič. Nada, niente, null, void. Nix komma ne jebem te pet posto. Um? Pa saj nisem tolk zahtevna no. Namreč - posredi je seveda keš. Kdaj pa ni. Društvo ima na spletni strani objavljen svoj transakcijski račun, podatke o običajnih zneskih, ki se nakazujejo in povabilo k izpolnjevanju formularja. Do tu vse fino in fajn. Kar me je zmotilo je to, da po oddaji formularja nisem dobila nobenega kvazi neodvisnega znaka, da se je kaj zgodilo. En mejl recimo. Dobili smo vaš formular, keš nakažite sem in sem, v sklic napišite 0800-WE-SHALL-CONQUER-ALL.

Vsak kekec lahko obesi na net transakcijski račun v dobrodelne namene. Vsak mal manjši kekec zna zgenerirat tolk začetnega momenta, da se na ta transakcijski račun nekaj nabere. Vsaj dokler kdo tega kekca ne nabije na oglasno desko s pasto za čevlje razmazano po strateško zanimivih delih telesa in z gorečimi vžigalicami med prsti na nogah. Vedno se najde tolk mal hujših kekcev, ki padejo magari na pomoči potrebne otročke, če že česa bolj izvirnega ne rata sproducirat.

Zato mi ni jasno, kako eno dobrodelno društvo (ki mu btw popolnoma verjamem, da je tisto, za kar se predstavlja) ne more poskrbet za osnovno izmenjavo podatkov na način, ki da bodočemu podpornemu stebričku mal zaupanja v njihovo internetno zgodbo. Če je potrditev naročila po emailu dobra poteza recimo za en Amazon, zakaj se iz tega ne naučijo česa tud tisti, ki bi jim tak postopek prinesel čisti plus. Ničesar ne prodajajo. Ampak to ne pomeni, da si lahko privoščijo manj dodelano interakcijo s svojimi uporabniki. Kje je logika v tem, da se kao oglašuješ na internetu, pa se zraven ne trudiš izkoristit njegovega potenciala do konca? Ne razumem. V dobi internetnih hoaxov ravnodušno hopsajo naokol z nago ritjo. Samo par glasov je treba, ki bodo rekli, da je tisto hec. Pa pol?

Seveda imajo objavljeno tudi telefonsko. Ampak preverjanje po telefonu nekak izniči poanto formularja preko interneta. Sem jim naklofala en mejlič v to smer, pa bomo vidl, kar bomo vidl.

Zdravstveni update.

Je bolj downdate. Danes se je imela v službi zgoditi ena od pomembnejših izgub nedolžnosti, zato sem namesto nazaj med rjuhe svojo bolezen ob šestih zjutraj odpeljala na šiht. Z Lekadolom v riti, seveda. Bilanca tega herojskega dejanja? Vročine nimam več nobene, tko da zoprnija odpade, ker sem z vročino izgubila tudi imuniteto. Sem pa ponovno pridelala boleče grlo in o happy day - besno krvavenje iz nosu. Vsakih dvajset minut. Vsakič, ko sem si obrisala nos. Vsakič, ko sem se premaknila iz hladnejšega v toplejši prostor. Vsakič, ko sem pomislila, da mogoče bo pa tokrat vseen preteklo pol ure, preden spet začne curit. Kdor ni bil še nikdar kronično blagoslovljen s samoukrvavljajočim se nosom ne ve, da običajno zamakamo samo iz ene nosnice. In da je že to dost zajebano, ampak se skozi drugo vsaj dihat da. No, moj nos je bil danes podivjan in je zamakal iz obeh nosnic hkrati. Samo svojim dolgoletnim izkušnjam na tem področju se lahko zahvalim, da sem prišla domov v čisti obleki.

Stvari, ki jih morate vedet pri krvavenju iz nosu:

za boga milega ne nagibajte butice nazaj. Požirati boste morali svojo lastno kri, kar ni ne vem kolk prijetno. V bistvu je tisti trenutek precej ogabno, četudi ste mogoče nasplošno mnenja, da je kri čist užitna. Tudi se vzdržite nasvetov a la "dej glavo nazaj", kadar komu drugemu teče kri. Pri meni se to šteje kot provokacija in vam lahko pridela - krvav nos.
glavo se nagne naprej. Menda je najboljše, če jo vtaknete med kolena, ampak priznam, da tega nisem stestirala, ker bi jo vseeno rada odnesla brez krvavih flekov po obleki.
na vrat in na čelo se da mrzle obkladke in s prsti se pritisne na tisto nosnico, ki ne ve, kaj je to ferplej. Meni pri zoprnih krvavitvah, ki se nočejo ustavit pomaga, če namakam pol butice (čelo in vse naokol) v lavor ledene vode. Dvomim, da so moji premrli možgani zarad tega kaj bolj srečni, ampak jebiga ... al crkneš od izkrvavitve al od podhladitve, na konc si v obeh primerih crkovina.
potrpljenje je ključnega pomena. Če vsake tri sekunde čekirate, a še kaj teče, potem bo ziher teklo trikrat dlje.
poskusite začetek krvavitve natempirat tako, da imate prej še cajt stistnit Ctrl Alt Del za prijavo v vindoze. V nasprotnem primeru boste nekaj časa obsojeni na buljenje v screensaver, kajti Ctrl Alt Del so z eno samo rokico bolj težko dosegljivi. Stestirano danes. Mislim da šestkrat, give or take one.
če ste nagnjeni h krvavenju iz nosu takoj po usekovanju, tega ne počnite med vožnjo. Rešitev? Mal bolj nagravžna varianta usekovanja. Lahko služi tud kot prehranjevalna navada. Samo ne se ustrašit, ko boste kasneje ob krehanju izkrehetali tud kaj z mal bolj konkretno konsistenco. Ne se sekirat. To je vse lajf.

Det iz ol. Pazte na žile. Tistim, ki jih ne znajo držat zaprte, jih scvrejo nazaj skup.

Monsters under my bed

2006-12-03T20:20:00.000+01:00

Imam se skrajno gnilo. Po čist prekratkih 711 dnevih sem spet enkrat bolna, kar pomeni, da sem že zdavnaj pozabila, kako je bit bolan in trpim ne samo zase, ampak še za tri zraven. Zbudila sem se z možgani spakiranimi za pobeg in z vsemi vretenci hrbtenice na broju. To vem, ker je imelo vsako posebej potrebo na glas povedat, da je še na svojem mestu. Po istem postopku vem, da še vedno premorem lobanjo, vrat, noge, roke in kar je še ostale navlake, ki ima drugače krasno navado bit tiho in pri miru. Seveda pa nisem zadost bolna, da se ne bi valjala po internetu in se smilila sama sebi. Dokler toplomer ne pokaže več kot 38 stopinj, se imam pravico prekladat naokol, nič počet in bit zoprna. Ko to magično mejo prestopimo, imam pravico samo še potiho preminevat pod kovtrom. Hehe, 37.8! Good enough for me.

Blazno produktiven dan je bil. Spat nisem mogla, ker me je brez Lekadola v želodcu tresel mraz. Ko sem se ob petih zjutraj tega zavedla, se mi še dodatne pol ure ni ljubilo zlezt dve nadstropji nižje in ga ponovno nafilat. Gnila noč v glavnem. Dopoldan mi ni noben verjel, da sem bolna in da komaj krevsam naokol. Jim zamerim! Kot da se vsak mesec trikrat za brezveze delam, da bom krepnila. Potem sem neselektivno buljila Eurosport (juhej, spet je sezona biatlona), na račun bolečega grla (ki se me je edino usmililo in me nehalo bolet) pojedla skledo Čokolina, v katerem je žlica stala pokonc in se zatem preselila v svoj brlog, kjer od dveh dalje ne vem, kaj bi počela. Oziroma prav prizadevno študiram svojo zbirko papirnatih in elektronskih knjig, brez da bi šla katero brat. Nočem dokončno spodit svojih nezadovoljnih, že od prej spakiranih možganov s kakšnimi zgodovinami 21. stoletja al pa s pričevanji o koncentrancijskih taboriščih.

Od tega zadnjega mi bo ziher spet hudo. Se spomnim svoje osnovne šole, ki je bila še precej globoko v dobrih partizanih in ne tolk dobrih Nemcih. O spravah ne duha ne sluha. Takrat sem zlo rada brala Grabeljška in njemu podobne. Vojna, napisana za male butice, običajno ni bila kaj prida grozna, edino za kakšno partizansko mulo je bilo treba kdaj kakšno solzo potočit. Potem sem si pa nekje iz ene privat knjižnice sposodila buklico s pričevanji otrok o drugi svetovni vojni. Od tistega me je bilo še leta strah, da imam pod posteljo zlobne Nemce in sem šibala pod kovter skoraj po luftu. To so bli časi, ko sem redno sanjala, da letim, preden sem odsanjala letenje, me je pa grizel strah pred vojno. Lepo z grdim. Tista knjiga je še vedno z mano, lastnik je ni hotel nazaj. Ampak vsakič, ko kje vidim njene platnice, jo grem zažokat globje v kup.

Maus. Maus 2. Man's Search For Meaning. To me čaka. Še vedno rada berem o vojni. Vse sorte, fikcijo in resnico, kakršnakoli in od kogarkoli že je. Ampak mi je vedno tud mal grozno zraven. Moč zaslepljene množice v meni zbudi žalost. Mogoče moram spet enkrat obiskat Grabeljška v lokalni knjižnici in se izljubit z njegovimi mulami.

Zdaj grem rajš študirat serijske morilce. Od teh mi ni pa nikol nič grozno.

Besede, besede, besede

2006-12-02T23:47:00.000+01:00

Zadnji dve uri sedim na postli in sem priča hitri kapitulaciji svojega trupla. Pred dvema urama sem prvič spustila iz sebe švohoten krehet. Zdajle imam probleme s požiranjem in nobenih problemov z ogrevanjem. Way to go, trupelce, way to go. Mene vsi prepričujejo, kako se ne smem takoj predat, ono pa vlači ven belo zastavo še preden ga prvi bacil postrani pogleda. Na smrt sem razočarana. Moj skoraj dvoletni rekord brez bolezni bo neslavno crknil tik pred obletnico.

Poleg tega mi moj od mrtvih obujeni internet z eksponentno hitrostjo žre živce. Kot da bi se vrnila v cajt pred desetimi leti, ko je povezava padala vsakih deset minut za par ur. Moj browser se vsakih dvajset sekund pritoži, da se web stran, ki jo hočem videt, ne odziva in po kakšnem petem reloadu jo naloži s pregovorno T2 hitrostjo. Potem gremo pa spet od začetka z neodzivnostjo. Pravzaprav je v redu, da je sobota zvečer. Do ponedeljka zjutraj me bo jeza ravno tolk minila, da ne bom šla zavit vratu prvemu, ki se bo na T2 javil na telefon. Vmes bom pa mogoče prebrala do konca še kakšno knjigo :)

Danes zjutraj sem namreč ugotovila, da je glavno sporočilo mojega včerajšnjega posta obsedenost z bloganjem in zavračanje knjig na račun bloga. Ummm? Ok. To verjetno pomeni, da me moj blog (pri vsej požrtvovalni skrbi za njegovo preživetje) ne razume in širi dalje dezinformacije. Kakorkoli že ... eni blogerki je ob prvem odstavku potegnilo v čudno smer in me je porabila za iztočnico za post, ki ga pri najboljši volji in po večkratnem seciranju ne razumem. Šele komentarji so mi odgrnili prvo zaveso megle (od mnogih), čeprav tudi tega ne razumem, kako so povezani s postom. V glavnem, po pol dneva razmišljanja tudi citata v postu, ki je prišel izpod mojih prstov, ne razumem več. Na višjo matematiko se še nekako zastopim, pri višjem bloganju mi pa zmanjka pameti. Kljub temu se mi je uspelo utrnit par misli kar tako.

Od kod ljudem ideja, da je bloganje ena taka blazno fascinantna stvar? A so tudi ob pisanju pisem, javnih razglasov, bukel, cajtengov in vsega, kar se je v zgodovini pisarilo, tako navdušeno sestavljali psihološke profile piscev in ugibali o pomenu pisarije za ... karkoli že? Zakaj tak halo? A so nekateri res tolk navdušeni sami nad sabo in nad svojimi soblogerji, da bi iz tega radi naredili znanost in ven izcedili slavo? Včasih se mi zdi, kot bi hoteli potičke iz peska oklicat za hude arhitektonske umetnine. Pa je vse skupaj tako enostavno ...

V nekaterih od nas so besede, ki hočejo ven. Nekateri od njih živimo, drugi jih pišemo kar tako, sebi in svetu v zabavo. Tako kot radi beremo knjige, brez da bi zraven razmišljali o pisateljskem ekshibicionizmu, tako drugim pustimo brat svoje umotvore, brez da bi pričakovali karkoli v zameno. Nekateri to počnemo mogoče samo s tihim upanjem, da se bomo koga za trenutek dotaknili in da je kje kdo nam podoben, ki bo razumel. In nas ne boli, če se ne dotaknemo nikogar. Nekateri enostavno pišemo. Včasih smo pisali pisma. Danes pišemo blog. Fascinantno? Popolnoma nič bolj fascinantno, kot je bil pred petnajstimi leti fascinanten popisan papir. Pisarija ni čist nič novega. Da me berejo neznanci, pravzaprav tudi ne. Edina resnično fascinantna stvar je transparentnost človeških interakcij, ki se pokažejo v komentarjih in so vidne komurkoli. Prosjačenje za pozornost. Božanje v smeri dlake. Direkten napad. Obtoževanje. Lezenje v temne, tople luknjice. Nesposobnost argumentirane debate. Nikoli prej ni bilo to tako lepo in v tako velikem obsegu postavljeno na ogled. To je edina fascinantnost bloganja, ne pa en kekec, ki sedi za tipkovnico in producira pisarijo.

Knjiga ali blog? Edino, s čimer se zagotovo strinjam je, da je (papirnata) knjiga neprimerno bolj fajn za v posteljo. Mogoče še s tem, da je papir seksi, ampak ob tem je moja domišljija razmazana že zelo na tanko. Zakaj so nekateri tako navlečeni na knjige kot na literaturo, ki je blogu in nasploh internetnemu pisanju superiorna? Knjiga je popolnoma enaka človeška izmišljotina, kot kakršenkoli drug konglomerat besed, ki ga najdeš na netu. Tako kot se najdejo biseri med knjigami, se najdejo tudi biseri med teksti, ki niso nikoli videli papirja. In tako kot se najde drek na internetu, se najde tudi tiskani drek v knjižnici. Torej? Kako komu ni jasno, da je knjiga produkt mnogo stvari, med katerimi so tudi želja po zaslužku, prepričanje, da se da tisti papir fajn prodat in zadosten kapital za tolkintolk podrtih dreves ... same zadeve, ki s kvaliteto nimajo nič. Če se kdo čisto zares lahko vpraša knjiga ali blog, potem v življenju še ni doživel dveh stvari. Zares dobrega bloga in zares ogabne knjige. Go explore. Velik imate še za videt.

Guess what

2006-12-01T23:03:00.000+01:00

Internet doma je po enem mesecu končno vstal od mrtvih. Lahko si ga spet napeljem direkt v žilo in neham brat knjige. Obnaša se sicer nekam pubertetniško, zdaj se mu da, čez pet sekund se mu ne da več, ampak za silo bo. Kar pomeni ... da se moram nehat izgovarjat na manjkajočo povezavo v svet in svoj blogerski zaton pripisat kar svoji lastni lenobi in nezainteresiranosti. Je že tako, da je vsakih medenih tednov enkrat konec in si je hočeš nočeš treba nazaj prisvojit svoje napake. Jaz bom s svojimi za začetek izmenjala en topel objem.

Dogajalo se (seveda) ni nič takega, o čemer bi nujno morala kaj napisat. Pa tudi če bi morala kaj napisat, sem zadnje čase ravno prav trmasta in zoprna, da za nalašč ne bi ničesar skup spravila. Danes je prvi dan v tem tednu, ko sem doma pred deseto zvečer. Petek je. Od celega delovnega tedna sem imela samo šiht in premalo ur spanja, drugega nič. Žreta me dve službi, vmes stisnem kakšen squash, da mi pamet ne začne štrajkat, zvečer se grem zjagat na bicikel ali se poslavljat od življenja na lauf. Tuširam se obvezno zjutraj, da slučajno kasneje ne zaspim, ko se vozim v Ljubljano, parkplac imam vedno prazen, ker noben trotel ne hodi čepet na šiht pred sedmo, mozoljasta sem kot kakšen zafrustriran srednješolec, futram se z jabki in kokicami (beraški fastfud), prebava je šla rakom žvižgat. Spet bi morala peljat avtek na servis, ker mu bo roč za odpirat vrata odpadel, pa mi ne rata ujet odpiralnega časa od servisa. Tud odpiralnega časa od štacun, ki so odprte do osmih zvečer, mi ta teden ni ratalo ujet, tako da bom do jutri brez jogurta, dnevno svetlobo sem videla pa samo danes, ko sem šla za spremembo sred šihta na hitro kosilo.

Pisat blog? Moje življenje je ena sama neskončna vožnja iz postle pred računalnik in od računalnika nazaj v postlo. Ničesar ni, kar bi samo od sebe pisalo zanimive stvari. Kadar se mi zdi, da zdaj pa res ne morem več v tem tempu naprej in da rabim tajmaut, grem pobrskat po cajtengih in po tem, kar imajo drugi čas sproducirat. Brat grem. Iskat nekaj, kar bo ruknilo mojo pamet pod rebra in jo spravilo v pogon. Pa je večina ena sama reciklaža in prekladanje istih desetih besed levo in desno. Vrtenje v krogu. Trkanje po prsih. Splav, cigani, prodajanje megle, tvoj blog je glup, bodimo ena velika srečna družina, mamiii, Janezek mi je pa prst v uč vtaknil, ... kot vrtec se mi zdi vse skupaj. Ma kaj vrtec. Kot jasli s posranimi plenicami vred. Brezveze. In potem ne berem več, ne gledam več, ne iščem več. Ker ima menda vsak pravico do tega, da je in da kvaka po svoje in kdo sem jaz, da bi komurkoli solila pamet. Točno tko. Nihče sem. In hočem to ostat.

Verjetno je en del mojega razočaranja posledica moje trenutne situacije. Ampak najbolj od vsega je pa posledica dejstva, da v splošnem ne maram ljudi. Kadarkoli, ne samo zdajle. V posebnih primerih jih seveda čisto maram in so mi zanimivi in se mi ljubi z njimi dajat, ampak v splošnem so mi pa zoprni in odbijajoči. Ker ... ker so tolk slepi, tolk predvidljivi, tolk namerno ali nenamerno butasti. Ker nočejo videt niti milimetra naprej od konca svoje iztegnjene roke. Ker je vse samo tisti jebeni JAZ. Jaz trpim, mene boli, jaz prav razmišljam, jaz se bojim, meni vse to pripada. Jaz se hecam, ker jaz zdajle tko pravim, ne glede na to, kaj sem rekel pred dvema minutama in ne glede na to, kako vse se je dalo tisto razumet. Jaz imam največjo pravico bit in kvakat. Jaz, jaz, jaz. In svoboda govora je zato, da lahk jaz vse spljuvam. Jaz in tisti, ki so z mano. Ostali ... kakšni ostali? Zunaj mojega kroga se svet neha.

Mene tud boli. Boli me to, da vsakič, ampak prav vsakič, ko se z entuziazmom spravim bit del kakšne večje stvari, nagazim na ljudi, ki jih skrbi samo to, da ja ne bi bil kdo bolj močen, bolj pameten, bolj spreten in na kakršenkoli način boljši od njih. Ljudi, ki tudi po n-tem dokazu, da je nekomu za prestiž in slavo vseeno, še vedno reagirajo z nezaupanjem in prikrito sabotažo. Boli me to, da mi je po tolk in tolk letih dojadilo razlagat pravičnost in strpnost in stvari, ki so mi samoumevne in sem torej tudi jaz v tem pogledu nazadovala. Boli me, da ima množica moč, da me tolk demoralizira, da mi rata vseeno. Boli me, da je statistika tolk hudo na strani teh napihnjenih bojazljivih jazov brez zdrave samozavesti. Da je treba tolk dolgo brskat in iskat, preden najdeš kaj drugega. Pa še to samo v fragmentih.

Kje the fuck so pustili možgane in vest?

Neprikrite provokacije in potem cviljenje, kako so vsi proti njim. Naivno nastavljanje riti in potem jamranje, ko dobijo prvo brco. Jurišanje brez plana in potem tuljenje, ko dobijo na gobec. Vse to, čeprav so v primerni situaciji oni tisti, ki vedno prvi kresnejo druge na gobec. Grupirajoči se, potencirajoči svojo moč in veljavnost svojih zakonov, ki rastejo iz strahu pred biti drugi.

Tolk zlo ne maram ljudi.
In tolk zlo mi manjka stik s tistimi redkimi, ki potrjujejo pravilo.
(a jebiga. puščava vabi.)

Moje ime je osoba C ...

2006-11-22T07:37:00.000+01:00

... i ja sam najsvijetlija zvijezda na nebu gluposti.

Kaj stori osebek, ki mu nikakor ne rata več kot dva meseca zdržat ob laufu? Ta isti osebek, ki se je trenutno sposoben v polžjem tempu (bedno počasi) odvlečt približno kilometer in pol proč od doma in po isti poti nazaj domov, kjer potem še tri dni mahlja iz postle z belo zastavo? V trenutku slabosti podpiše izjavo, da bo na prihodnjem Ljubljanskem maratonu prilezel od začetka do konca polmaratona, seveda v enem kosu in brez izgube sposobnosti samostojnega vzdrževanja osnovnih življenjskih funkcij. Podobnost s piscem teh vrstic je zgolj naključna (ker je ~~pisec teh vrstic~~ podpisnik tiste izjave idiot).

Pa se vrnimo par tednov v preteklost. Predstavljajte si neskončno navdušenje nad tiste dni pravkar končanim 11. Ljubljanskim maratonom. Rezal bi ga lahko. Navdušenje namreč. Na sceni se znajdejo osoba A, osoba B in osoba C, ki nimajo boljšega dela, kot da vdihujejo toksične hlape v zraku bingljajočega navdušenja. Ko se njegova koncentracija nevarno približa dozi, pri kateri kapitulira razum, se zgodi usoden preblisk (mar bi nas strela udarila, pa bi bil zdaj mir).

Osoba A (ki ji verjetno ne manjka dost do polmaratona): jaz grem drug let na maraton, če gre osoba B na polmaraton.
Osoba B (ki ji verjetno ne manjka dost do 10k, oziroma se samo dela, da komaj prelaufa 3k): jaz grem na polmaraton, samo če gre osoba C tud na polmaraton.
Osoba C (bedno počasni polž, ki bi se mu sopolži odpovedali, če bi jim dali priložnost): ajde, gremo na polmaraton.
Osobi D, ki na tem bratskem shodu ni sodelovala, je bilo spontano dodeljeno mesto čirliderke z roza cofi, obvezno spolirano plešo in pristriženo bradico. Glede na to, da si je kmalu potem kljub uničenim kolenom šibala nabavit tekaške copate, verjetno s svojo vlogo ni zadovoljna in se bo samovoljno prekvalificirala v tekača na 10k.

Izjave podpisane, sfotokopirane in pospravljene na varna mesta. Kdor se jih ne bo držal, je sera in mehkužec.

Umm ...

Prvi korak. Grupa "Lako čemo" gre svoj genialni sklep najprej pošteno zažret v čevapdžinicu. Kva pa je en maratončič. Mal noge prestavljaš, kakšna kaplja švica ti odcuri po hrbtu v gate, čimbolj manekensko se držiš v svojih novih fluorescentnih cunjicah ... stvar je mim ko šus in pol si največji heroj. Nema problema (s čevapi v goflji).

Drugi korak. Osoba C je naredila majhen korak zase ampak velik korak za človeštvo in se mora zarad tega napihovat kot crknjen golob. Osoba C bo bla maratonc. A vi pa ne boste maratonci? No osoba C pa bo. Ma kaj bo. Osoba C samo da nije maratonc. Pa bele superge z zlato črto premore. Same od sebe znajo tečt. Skor. Menda. Ker so še v škatli.

Tretji korak. Osoba C se slučajno spomni, da ne mara zime. Kater hudič bo treniral pri temperaturah pod nulo. Osoba C to rajš ne bi. Sploh pa - trening? A ma kdo kakšen plan? Osoba C nima plan, ima pa dve levi nogi. Pod vtisom novih spoznanj (o tem, da za jesenjo pride zima) težači vsem tekačem, ki jih pozna, če ji lahko lepo po kmečk razložijo, kako se teče po mrazu. A rabi dolge gate? A rabi posebne copate? A rabi dereze? Kakšno kapo si mora nabavit? Pri kateri temperaturi zmrzne rit? Kdo ji bo odkidal kakšno atletsko stezo, da ji ne bo treba gazit do pasu? A se lahko letos zmenimo, da zima mine tam nekje okrog tretjega januarja?

Četrti korak. Osoba C najde plan. Ni ji všeč, da traja tričetrt leta, samo jebiga, polži ne morejo bit izbirčni. Tud ji ni všeč, da na prvi dan prvega tedna piše pet minut laufa, dve minuti hoje, ponovite PETKRAT. Osoba C se presnet dobr spomni, da pred enim letom ni mogla petkrat spacat skup niti dve minuti laufa in pet minut hoje. Sploh ji pa ni všeč, da ne obstaja literatura "Maratonec in 24 Hours", "Maratoniranje for Dummies" in "Maratonski bez muke". Bo očitno res treba tričetrt leta prelaufat, če bo bla maratonc. Zakva že ji je blo tega treba?

Peti korak and beyond. Osoba C pregura prvi teden plana. Grimaso neugodja ima od prve minute dalje permanentno zacementirano na ksihtu. Nedelja - marš čez hribe in doline, krožna tura 8k. Ponedeljek - drajsanje riti na biciklu, pol ure lagano. Torek - tistih petkrat pet minut laufa, začuda brez odhoda na drugi svet. Sreda - vzpon na Vršič ... mislim ... pol ure bicikel, za ritjo namišljeni pitbul. Četrtek - petkrat pet minut laufa, izi pizi. Petek - squash ali kako ne popenimo, če zgrešimo čist vsak backhand. Sobota - prekladanje po kavču. Nedelja - petkrat pet minut laufa, near death experience. Kako je možno, da so klanci vedno navzgor, če jih je treba laufat in vedno navzdol, če jih je treba hodit? Osoba C se kljub znakom, da so se vsi in njihova stara mama zarotili proti njej odloči, da se ne bo dala. V teku je drugi teden plana. Prav tako v teku je prodaja pravic za film posnet po resničnih dogodkih. Ker pol ne more bit druzga, kot srečen konc.

V glavnem ...

I proudly present
The all new and improved
Cunning Plan - the golden edition :)
(rok trajanja deset mesecev)

A se hoče še kdo javit po načelu če boš ti prelaufala polmaraton, ga bom pa jaz tud? Obljubim, da ne bom vlačila surle za sabo po svetu, ker se to sliši, kot da ne verjamete v osobo C :) Pol pa samo še stavim z ene petnajstimi ljudmi za vredne stvari in si ne bom mogla več privoščit, da bi popušila.

Failure is not an option.
Sploh če nimaš nobene opšn.

Kamena doba

2006-10-30T11:18:00.000+01:00

V soboto zgodaj zjutraj je gagnil internet. Vem, da je moralo bit zgodaj, ker je v petek opolnoči še delal in sem v soboto vstala pred deveto (huda anomalija!), ker sem nameravala prvič letos odpeljat svoj avtič v ročno avtopralnico. Revež si ni bil več podoben, pa me je začela dajat slaba vest. Mal nerodno mi je s takim umazancem prilezt na servis, ampak kaj morem, če avtopralnice med tednom nočejo delat do devetih zvečer in če sem preveč delikatna cvetka, da bi sama prijela šlauf v roke. Enivej ... internet. Po par polovičarskih (seveda neuspešnih) poskusih oživljanja je en telefonski klic na pravo številko razjasnil, da sem žrtev odklopa. Nič nepričakovanega. Še dolgo je trajalo, da je nekdo potegnil kabel iz vtičnice :) Problem je samo, da je bil plan B spravljen v pogon šele ob mrku, kar pomeni, da bo moj internet še nekaj časa mrknjen.

Prisežem, da sem hotela za vikend obesit na glisto par novih postov. Tko ene deset. Al pa petnajst. Ampak zarad višje sile ni šlo. A kaj se je zgodil s pisanjem v tekst editor in shranjevanjem za kasnejšo objavo? Ne bi vedla. A to se tko dela? Pri men so posti stvar navdiha in se pišejo direkt v okenček v browserju. In čez vikend moj browser ni premogel okenčka in ni blo kam pisat. So there. Ampak prisežem, da je v vrsti čakalo deset postov. Ne, sori, dons pa ni več tiste vrste. Sej nismo v Rusiji.

Odvisna od neta že kakšnih deset let nisem več. Mal so se mi sicer zatresle rokice, ko sem ugotovila, da ne bo nič z mejli (oziroma z večno ponavljajočim se obvestilom, da there are no new messages on the server), ampak sem hitro pozabila na to katastrofo, ker je blo treba v avtopralnico. Lahko pa prijavim, da so mi očitno odmrli tisti deli možganov, ki naj bi ob zaprtju enega vira podatkov preklopili na iskanje alternativnih virov.

Stranski učinki odklopljenega interneta:

nismo se sposobni odločit, kakšne cunje in čevlje naj navesimo nase, ker nimamo pojma, kakšno vreme bo naslednji dan. Vremensko napoved se gleda na ARSO. Da se jo najde tudi na teletekstu in v cajtengih, smo uspeli pozabit. Zato imamo danes, ko sije sončece, na nogah namesto sandalov nekaj pancarjem podobnega. Včeraj zvečer je kazalo na dež ...
premik ure gre mimo nas neopažen. Na srečo so nas v nedeljo zvečer na to opomnili sostanovalci, drugače bi danes pristali na šihtu ob šestih zjutraj. Oziroma bi ob šestih zjutraj mencali pred rampo od zavarovalnice in butasto gledali okrog sebe. To je tudi dokaz, da se držimo svoje odločitve in ne beremo sobotnega Dela. Če se prav spomnimo, je bil prejšnja leta premik ure objavljen na naslovni strani. In če prav ugibamo, je bila letošnja naslovna stran do nedelje že koristno uporabljena (uporabnik = moj pes).
pojma nimamo, kje bi našli odpiralni čas zavarovalnice v ponedeljek zjutraj. Dilemo rešimo tako, da pokličemo prvega srečneža, ki mu niso odklopili interneta in ga zamorimo z brskanjem po web strani od zavarovalnice.
ko pogruntamo, da ne moremo do običajnih jako pomembnih stvari na netu (aka gluposti za zapravljanje časa), se spravimo brat knjige in v dveh dneh uspemo prebrat tisto, za kar smo prej prisegali, da do konca leta ne bomo imeli zadost časa.
ne naredimo čist nič za službo, ker ne moremo do službene mreže. Se tud čist nič ne sekiramo, ker -> pritožte se višji sili.

Blogov nisem pogrešala. Svojega še od vseh najmanj. Aja, razen tistih desetih postov, ki sem jih imela namen napisat. Tisti so me mučili do trenutka, ko sem prišla v službo in se priklopila na net. Pol pa ne več :)

Bajdevej - če imate na zavarovalnici za prijavit škodo, je dan pred praznikom, ko imajo vsi dopust, idealen za bingljanje po šalterjih. Po drugi strani sobota pred prazniki ni čist nič idealna za obisk avtopralnice. Vsi in še njihova stara mama pripeljejo korete pod tuš in nimajo nobenega razumevanja za to, da imamo nekateri konkretno boljše razloge, da hočemo bit v soboto pred prazniki skopani in lepi. Z drugimi besedami - tolk smo zanikrni, da moramo lovit zadnje trenutke za pranje, ker nas je v dno duše sram it na zavarovalnico cenilcu pred oči, dokler smo okrašeni s speštanimi poletnimi muhcami in ostalo cestno svinjarijo :)

Prejšnji teden mi je počila sprednja šipa. Moj avtek je osumljen sabotaže, ker je bil nehvaležnež en teden prej tkoaltko na servisu in se mu ni ljubilo počit šipe pred tem. Izgleda, da se mu zdi potrebno tiste stričke tam videt večkrat. Bonding in utrjevanje romantične zveze, al kako se že temu reče. Mogoče ga bo pa res treba večkrat vozit v avtopralnico, da mi slučajno nekega lepega dne od razočaranja in nezadovoljenosti ne pobegne s kakšnim avtomehanikom.

Bloody Mary for all

2006-10-25T22:33:00.000+02:00

Ko berem recenzije filmov, knjig in muzike, se obvezno sama sebi zdim čisto po kalimerasto inferiorna. Se mi zdi, da meni nikol ne bo ratalo napisat kaj v to smer, kar bi imelo rep in glavo. Glasba je nekaj, kar čutim s čisto vsakim koncem sebe prej kot z možgani in o njej ne znam napisat nič drugega, kot da je dobra, oziroma zanič, oziroma brezvezna. Filmov ne gledam. Knjige berem sem in tja in običajno ne vložim vanje tolk energije, da bi kasneje lahko o njih napisala suvereno kritiko. Saj ne, da bi se mi tolk hudo šlo, da bi ratala kritik (česarkoli že), ampak mal me jezi, kadar se počutim, kot da sem ravnokar prilezla iz intelektualnega vrtca, vsi ostali imajo pa za sabo že četrti faks.

No in ker se mi ne da vložit več energije v gledanje filmov, branje bukel in poslušanje muzike z namenom vse to potem predstavit tistim revežem, ki si čist zares želijo brat moje blodnje, bom udarila drugačno pot. Gora k Mohamedu in to. Ako svet noče plesat po tvoje, je treba frulo vržt v smeti, vzet škarje, in si vse skup prikrojit po svojem okusu. Recenzije. Heh. You ain't seen nothing yet.

Baj d vej. Preden pozabim. Tle imate en zlata vreden nasvet. Če se že mislite opoldan popacat s pomarančo, potem bodite zjutraj tolk pri sebi in navlecite nase najbolj oranžno majico, ki jo premorete. Po eni čudni logiki to dejanje povzroči, da ratajo pomarančasti fleki nevidni. Preverjeno deluje.

And now ... for something completely different.

Podtalnih fint in udarcev pod pasom, ki jih uporablja moje najbrž nad mano rahlo obupano in razočarano truplo, da bi me prisililo k reprodukciji, se zavem točno enkrat na mesec. Jasno takrat, ko me udari tisti konec cele procedure, ki se ga ne da uvrstit v nobeno drugo kategorijo kot "samo za zgago". Moja kariera nenadzorovano puščajočega bitja, ki se je prvič končala tam nekje pred drugim letom z mojo takrat zlo dobro kolegico oranžno kahlo (oranžna mi je očitno usojena), je ponovno otvorjena že tako dolgo, da se spomnim časov, ko je bil en kup vate ovit v mrežico edino sredstvo za preprečevanje katastrof. Vir 80 - sploh ne veš, kako strastno osovražen si bil.

Od takrat pa do danes smo prehodili dolgo pot (večinoma je bil kar makadam) in se nismo pozabili ustavit pri nobeni pasji procesiji. Hecni vložki z eno samo ozko črto samolepilnega traku in celulozasto povrhnjico, ki so se vedno uspeli nalimat na rit v najbolj neprimerno zgužvanem položaju? Itak. Šlogal bi se lahko iz njih, ker so bli zmeraj zmečkani na drugačen način (da na odlimanost od gat in relokacijo nekam za tretji ovinek sploh ne začnem obujat spominov). Neskončna vrsta flekastih spodnjic, ki jih je blo treba namakat v MRZLI vodi? Mhm. Tud to. Skupaj s periodičnim pozabljanjem tistega o mrzli vodi. Krilca? Odkritje stoletja.

Ene petnajst let sem prisegala na tampone, ker je z vložki navadna svinjarija. To sem seveda dokončno pogruntala šele potem, ko sem po petnajstih letih spet morala začasno prešaltat na prazgodovino. Do takrat je mojemu selektivnemu spominu že zdavnaj uspelo izbrisat dejstvo, da fensi pensi novodobni vložki gor al dol - človek ... pardon, človekinja ... z njimi čuti čist vse, kar njena maternica vsak mesec meče na odpad. Ekskjuzmi, ampak mene to tolk zlo ne zanima. Naj hitro pljune ven in gremo dalje. Zadnjih par let sem se v izogib krvavim rjuham ponoči zavijala v tavelike krilate olvejs. Tud v pamperske bi se, če bi blo treba, samo da ne bi blo treba zjutraj pucat flekov. Bombažni vložki mi niso nikol bli všeč, ker sem večinoma v službi in bi jih morala stalno umazane transportirat naokol. Pri svoji pozabljivosti bi kmal vlačila v torbi tretjo svetovno vojno. Tamponi pa - saj so fajn, ampak tisti štrikec bedasti (večno polulani) ... poleg tega pa pozaugajo vse, tud kar jim ne bi blo treba.

Enter mooncup. Najprej najden po naključju na internetu, potem kakšno leto kasneje ponovno obujen od mrtvih na mojem pokopališču idej (s pomočjo bloga od beebee) in pred par meseci je blebetanje in nakladanje končno postalo silikon. Do danes sem spreobrnjena in nočem videt nobenih krilatih olvejs in štrikcastih ob več. Mooncup rulz. Najina navezanost drug na drugega se je seveda kot toliko drugih nesmrtnih ljubezni začela s polomijado. Moje prizadevanje, da bi stvar zloženo spravila tja, kamor paše in prizadevanje stvari, da se pretegne v vsej svoji širini, sta se izkazali za nasprotujoči si težnji (kamela skoz šivankino uho anyone?). Grdo izražanje začuda ni pomagalo. Tito je imel kar prav - učiti se, učiti se, učiti se. Po dveh dneh sem si s trmo uspela privzgojit uspešno taktiko tlačenja silikonskih zloženk skozi ozke luknje in od takrat I have never looked back. Ko je mooncup enkrat tam, kjer mora bit, ne čutim več ničesar, ker ne grize, ne ščiplje, ne pušča, se ne oglaša, skratka ne dela ničesar. Očitno zabušava. Karkoli počnem, tud če se na glavo postavljam, uspešno brani okope in preprečuje poplave.

Najbolj navdušujoče je pa naslednje - nobenega polulanega štrikca in nobene svinjarije pri odstranjevanju, ker moraš bit fajn neroden, da uspeš kaj polit. Nobenega vonja, ekstremno enostavno čiščenje, nobenih omembe vrednih odpadkov (razen župice, ki jo popapca skretek). Pri vložkih sem vedno rabila zraven za pucarijo vsaj lijak. Pri tamponih vsaj mokre robce. Tukaj rabim prej in pol umit roke. To je vse.

Free, free at last :)

Khm. Samo eno pritožbo imam. Zakva je vrečka za mooncup tko klošarska? A ne morjo naredit nekaj cofkastega plišastega besno roza z izvezeno rožco, da imaš svoj dragoceni silikonski kozarc vsaj veselje spravljat noter, ne pa da ga zavijaš v tisto bombažno cunjo barve recikliranega papirja s svilenimi zelenimi štriki. Beda. To bomo čimprej lastnoročno popravili in bomo naredili primerno domovanjce za tko superioren produkt!

Aja - tole zgoraj je bla zaslužena reklama! You have been warned :)

Ljubavna pisma

2006-10-15T20:51:00.000+02:00

Spoštovani kmet, ki ne zna štet dni.

Od kdaj nedelja ni več gospodov dan? Kako je mogoče, da vas sred belega dneva najdem na njivi cisterno gnojnice za sabo vlekoče in zasmrajajoče vse, kar se najde v radiju desetih kilometrov? A je res treba vse usmradit na nedeljo, da dobite občutek, da smo opazili vaš novi traktor / novo cisterno / novo zakmašno obleko? Kako vam ni jasno, da vaš drek glih tko smrdi, kot vsak drug? Kakšen vonj narave??? Kakšne vijolice??? Zaštofajte si s temi vijolicami svoj lastni nos.

Poleg tega - za naslednji teden je napovedano sonce. Verjamem, da je blo nujno potrebno spraznit greznico, ampak zakaj tega kot vsi normalni osebki ne počnete ob dežju? Sparjen smrad je boljši od odplaknjenega smradu samo za tiste, ki živijo tolk stran, da jim je itak vseeno. In zakaj je treba na njivi naredit nepresihajoče jezero? Pa pot je očitno tudi treba namočit. Naslednjič, ko vas najdem to počet, vam bom za dva dni posodila svojega psa. Ima prijetno navado, da uporno hodi za tistim, ki mu je ravno pri roki. Zdajle moli svoje štiri tace meni pod nos. Tiste štiri tace, ki jih noben šampon ne more rešit smradu. Mamicu vam kmečku ...

Z vonjem gnojnice v nosu,
urša

Dragi stvaritelji igrice Jewel Quest.

Kva se to pravi mi vzet tri življenja na isto zguljeno foro? Ena ploščica ni bla zlata. Ena sama klinčeva ploščica in bajbaj život. In zakaj je to tko? Ker si je nekdo puno pametan izmislil pravilo, da mora vsaka ploščica najprej ratat srebrna in šele potem zlata, če mi pa slučajno v momentu šibkosti rata skompletirat tiste črne stvore, mi pa vse ploščice pod njimi spet ratajo kamnite. A to je dobra igrica? A zato sem se prebila čez dve stopnji prestavljanja lobanj, diamantkov, modrih butic, rubinčkov in zlatih kovancev? A ZATO SMO SE BORIL?

<ursa pogleda okrog sebe ...> Eh? Ne ne, sej to ni zame. To sprašujem za svojega najmlajšega bratranca. <... in se gre skrit pod kamen>

s spoštovanjem,
uršin bratranc (pravkar izumljen)

Preljuba služba.

Vonj kruha nosiš s sabo in obljubo novega pleha. Moj telefon cinglja v tvojem ritmu. Moji možgani so zarad tebe dokončno sfiženi. Na tem mestu se pritožujem nad naraščajočim številom stvari, za katere trdiš, da so feature in ne bug. Vsak dan prejšnji teden sem se zjutraj na vhodnih vratih spraševala, ali imam pod jopo oblečeno majico in vse ostalo, kar bi morala imet oblečeno, al bom v pisarni z grozo ugotovila, da sem pozabila vse od gat dalje. Razen jope. V sredo sem z masko na obrazu odstranjevala posledice pozabljenih kosmičev, ki so se od nedelje zvečer namakali v mleku. Na toplem. Meni na očeh. V petek sem z masko na obrazu odstranjevala posledice kakšen mesec pozabljene mozzarelle, ki ji ni ratalo prilezt do solate. Stavim, da ne veš, da pokvarjena mozzarella dehti kot gigantski pasji prdec. Greš lahk nazaj stavit, da nisem imela nobene želje tega izvedet. Vsak delovni dan mi je ratalo na uro pogledat šele tam okrog šestih. In ker se mi je zdelo nekam zgodaj, sem potegnila šiht še za par ur. Potem mi pa ni bilo nič jasno, ko sem prišla domov ob desetih in je bil že cajt za spat. WTF se greš z mano? Lajf mi je že spet pobegnil, spomin je itak šel z njim, zdaj mi beži pa še pamet.

Ostale rahlo načeto izgledajoče stvari, ki sem jih zarad lastne nezainteresiranosti zadnjega meseca ta vikend morala iz hladilnika pospravit direkt v smeti: zgnita polovica zeljne glave, v katere domovanje (=plastična vrečka) nisem tiščala nosu, pol kozarca sladke koruze skupaj z novonastalo civilizacijo (v trdnem stanju), par utekočinjenih paradajzov (zakaj se jim je blo pretežko sublimirat in meni zmanjšat delo, mi ne bo nikol jasno), ene jako puhaste alfa alfa kalčke, skuto z zametki novih bakterijskih kolonij v mavričnih barvah in štiri pretečene jogurte, o katerih stanju ne vem ničesar.

Služba moja, jaz rabim svoje možgane nazaj. Drugač bom res enkrat kmalu nič hudega sluteč pristala na šihtu oblečena samo v brezrokavnik in povem ti - takrat bo tebi bolj nerodno kot meni.

Tvoja,
urša

Dragi pomfri.

Kažem ti pol twixa.
Zgin že enkrat iz mojih misli!
Nisva si usojena.
Get over it.

Z ljubeznijo,
ursa

I spy with my little eye

2006-10-14T20:20:00.000+02:00

Eno uro cajta imam, preden se mi začne delovna sobota. Jo bom ponucala zato, da nakvačkam rep včerajšnjemu postu, ki sem ga pisala pol ure pred koncem službe in pol ure pred začetkom squasha. Ni blo kje drugje časa vzet. Po squashu sem bila presrečna, da sem v celem tednu uspela enkrat ujet odprto štacuno in sem končno prišla do svoje mozzarelle, doma sem pa po požrtju sklede solate romala direkt v postlo. Tko grejo moji dnevi. Ampak o tem naslednjič.

Tole ne bo o tem, kdo me sme linkat. To smo že včeraj obdelali. Bo o mojem stališču do samopromocije, kot je možna na straneh tipa si.blogs in na iskalnikih. Ko sem začela pisat KisloGlisto, je si.blogs seveda že obstajal in je bil eden od razlogov, da je glista taka, kot je. Blog kot medij za prenos blebetanja od enih prstov do drugih oči se mi je zdel zanimiv že kakšni dve leti prej, si.blogs s svojim seznamom mi je bil samo zadnja brca v rit, da sem se spravila od misli k dejanjem. Razlog? Zelo snobovski :) Faak no, kakšen dolgčas. Jaz to ziher znam boljš naredit. In smo šli. Delat boljš. Kao.

Po par postih sem se začela spraševat, če hočem povezavo do gliste objavit na si.blogs. Če si prepričan, da nekaj počneš tolk boljš in če imaš možnost samopromocije - nek se čuje. Naj te častijo horde inferiornih, naj se ti klanjajo občudovalci, naj se na večnem Internetu zablešči tvoje superiorno ime. Če si tolk boljši, je skoraj tvoja dolžnost, da si pred noge pogrneš preprogo za izgubljene duše, ki bodo svoj smisel našle ... v črnem za tvojimi nohti na nogah. Naj se te vidi! Ker kaj pa je bloganje drugega, kot preštevanje obiskovalcev? Moj je daljši kot tvoj in pika.

Huh? Mensezdi, da me je obsedel Napoleonov duh :)

Zgodovina uči (in tokrat ima prav), da KislaGlista ni nikol zlezla na si.blogs. Tud gugl je odšpohtlala s sebe. Razloga za to sta dva. Kakšen je smisel samopromocije, če nisi sposoben ponudit stalnega priliva vsebine? Če vsaka dva meseca izgineš za cel mesec, ker te popapca služba al pa ker vlačiš na štrikcu za sabo zlomljeno srčece. Kakšen je smisel tuljenja vsi sem, vsi sem, če je pa tam kaj za videt samo vsake kvatre enkrat? Ikzektli. Ni ga baš mnogo.

Poleg tega - kolk mi pomenijo številke? Večina tiste horde, ki jo privabiš preko tega, da si zlinkan v enem guglu, je taka, da odštorklja preko tvojega pisanja direktno u nepovrat. Številka, ki pomeni obisk, je sicer ogromna, ampak kaj mi bo ta številka, če mi je nekaj vredno samo to, da me kdo prebere in mogoče razume. Vse ostalo so tiste bzzz muhce na televiziji. KisloGlisto se je do nedavnega dalo najt pretty much samo preko linkov na drugih blogih in preko komentarjev, ki sem jih puščala naokrog. Da me nekdo linka zato, ker mu je moje pisanje všeč, se mi zdi prav fajn, ker večino kvalitetnega obiska dobim preko teh povezav. Quid pro quo pravzaprav. Da po glisti skačejo ljudje, ki berejo, moram najprej nanjo obesit nekaj, kar se luštno bere. Bingljanje na guglu in na podobnih stvareh se mi v tej luči enostavno zdi too easy in too cheap. But that's just me.

Vsak ima svoje razloge zakaj nekaj ja in zakaj drugo ne. Mogoče samo še to. Tisti, ki se bojite, da vas ne bo nihče našel - zato, da vas kdo najde, morate tudi sami stegnit roko vsaj proti tistemu, za katerega hočete, da vas najde. In tisti, ki vam ni prav, da vas najdejo - ne stegujte roke. Sploh se pa sprijaznite s tem, da vas bodo slej ko prej našli, pa če vam je prav al pa ne.

Razglas

2006-10-13T16:21:00.000+02:00

Torej. Kdo me sme linkat.

mali zeleni možički
osebki s točno enaintridesetimi zobmi
bodoči stanovalci oblazinjenih sob brez vrat
geriatriki s hojco
genialci z besednjakom trinajst besed
hladilniki (z zamrzovalnikom)
špeglarji nad 10 dioptrije (na en uč)
mehkužci s hišo
osebe nad sto (nog, let, kil, miljavžent jurjev limita)
halo kitajc
sončna jutra *

* samo med 23:17 in 23:52 vsak dan, razen nedelj in praznikov

Če se nočete uvrstit v katero od zgoraj navedenih skupin, lahko sladko odjebete. Ne smete niti škilit v mojo smer, kaj šele da bi mi mahali in se delali, da me poznate. Ne smete izgovarjat njegovega imena. Ne smete mislit na krokodila. Na glisto tud ne. Pejte se skrit. Ta blog je moj, samo moj in od nikogar drugega kot moj.

WTF? A to je isto kot koncept, ki ga je fural The Artist Formerly Known As ... whatever? Obstajam samo pod svojimi pogoji, drugač me ni. Pa bognedaj, da se mene nevredni delajo, da me vidijo, čeprav se jim prizadevno limam na nos. Da se vam ljubi ...

Ajde, vam zgoraj dodajam še eno kategorijo.
Ker ste mi tolk neskončno všeč :)

razno

(pa nič grdega o glistah govorit!)

Žok. Žok.

2006-10-13T16:20:00.000+02:00

Tale glista pa izgleda precej posušeno ...

:)

Bicikle za vse!

2006-09-26T21:42:00.000+02:00

(samo držte te budale proč od avtov ...)

Prejšnji teden mi je postregel z one genuine near death experience. Ene pet centimetrčkov je manjkalo, vmes je bil pleh, precej brzine in praznina med dvema ušesoma. Mamicu jim kakršnokoli že, ampak KAKO pri vseh svetnikih lahko čist vsak, ki ima živo hrbtenjačo, dobi klinčev vozniški izpit? Pomojem delajo test odzivnosti tko, da kandidate s prstom žoknejo v uč in če katerikoli drug del njihovega telesa trzne, so test prestali. Uč imajo pa itak še ta drug, tko da z vidom ne bi smelo bit težav. Saj ga ne bodo prav hudo rabili, ker po naših cestah se je očitno najbolj varno vozit miže.

Po novem držim zamero do vseh voznikov C2. Pridružili so se voznikom Puntov, Hond, kišt z grbi zakotnih vasic zgornje Gorenjske, prastarih dizlaških Golfov in Passatov, gajb, ki jim ne dela tričetrt luči, zlatih vozilc, korejskega pleha, športnih šajtrg, terenskih tankov, razpadajočih petic in kater, sfriziranih skoraj po tleh vlekočih se spak, srebrnih Vecter, avtekov, ki ne zmorejo zvozit ovinkov, brez da se vmes vsaj enkrat ustavijo, ogromnih dragih omar, ki so podedovale tresavico svojih geriatričnih upravljalcev ... ima njih mnogo in jaz imam slonovski spomin :)

Saj zastopim, da so zaspani, da jim je prejšnji teden nekdo zlomil srce, da so za zadnjim vogalom povozili miš in je to slabo vplivalo na njihovo psiho, da nosijo s sabo brazgotine svojega otroštva, da so zaposleni z izdelavo plana, kako bodo ravno danes pljunili šefu v jutranjo kavo, da so jim pred kratkim naredili lobotomijo in si od tega še niso popolnoma opomogli, da ... MA BEJŽTE VSI NA BUS IN NA VLAK IN NEHAJTE DELAT DREN NA CESTI! Za vami se vozim jaz in kolikorkoli mi je že vseeno, če boste iz sebe do večera naredili kriplja ali nekaj, česar ne bo več, tolk mi ni vseeno, da boste to isto naredili iz mene.

Naj vam bo jasno, da naslednjič ne bom tolk dobra, da bi se zadnjo miljoninko sekunde z vratolomnim manevrom izogibala kretenom, ki se brez razloga ustavijo direkt pred mojim nosom na sredi praznega vozišča in šele pol vklopijo vse štir žmige. Zraven imajo seveda odstavni pas, ampak to je za cmere in cigane. Ta pravi dedci (tud taki brez jajc in s kilo šminke na obrazu) to naredijo sred ceste! O ne, naslednjič ne bom tolk dobra. Naslednjič bom še boljša in bom nekomu po prej omenjenem vratolomnem manevru na licu mesta razbila zobe. Samo najprej moram v prtljažniku uskladiščit kakšen bejzbol kij, ker z mojo plišasto raco mi najbrž tak podvig ne bo ratal.

Normal service shall resume ... soon?

2006-09-25T20:46:00.000+02:00

K vem, da večina tistih, ki sem jim dolžna mejl, špega sem gor ...

Tunkam se v katran, valjam se v perju, posipam se s pepelom, hodim se solit, odhajam povsod tja, kamor me ne preveč prijazno pošiljajo. Total sem povožena od službe, podiram rekord v neprekinjenem glavobolu (ki je bil do zdaj borna dva dni) in prerokujem si vsaj še en komunikacijsko neproduktiven dan. Naredte si še eno ta dolgo kavo, udobno se uležte z nogami nad nivojem glave, mal se zamislite nad svetom (to bo ziher dolg trajalo) in se vdajte v usodo :) Vaše veke postajajo težke, vse skrbi vas zapuščajo, življenje je ena neskončna lahkost in zzzzzzzzzzzzzzzzzzzzz ...

Sej me je v dno duše sram. Prisežem. Pa ne pomaga kaj dost.
(če naute pridni, bom začela spet pesmce sem gor limat!)

I'm squashing around

2006-09-19T21:03:00.000+02:00

Ko drgnem svojo kolekcijo spodnjih zob, držim zobno ščetko v pravilnem squash položaju. To je dejstvo. Dokazuje ga drugo dejstvo, namreč tisto, da so bili zobje, ki jim je naključje podarilo prebivališče v spodnji čeljusti, danes zjutraj umiti samo na pol. Preveč me je rokca bolela. Sploh morajo pa tud bakterije imet kdaj praznik.
Noge se delijo na forehand noge in backhand noge. Moja forehand noga danes tera mak na konac in sem tik pred tem, da ji odpovem gostoljubje zarad nesodelovanja. Backhand noga je zaenkrat še v milosti in se ji ni treba bat deložacije. To predvsem zato, ker se mi misel na puzanje po svetu po riti ne zdi preveč privlačna.
Da je rit sestavljena iz dveh parnih mišic, je napaka v dizajnu. Zakaj naj me bolita dve, če bi me lahko bolela ena? Pravzaprav - zakaj bi me bolela ena, če bi me lahko bolela nobena? Zakaj imam že rit? Aja, saj res. Da se ne zvrnem naprej ...
Kolk te tišči na skret je relativno. Ko je edina vrsta hoje, ki jo obvladaš, pingvinska, se pošteno prepričaš, da te res na skret, preden se odpingviniš tja. Ah saj me še ne tišči zadost. Saj bomo zdržal. Tko luštno mi nogica spi, pa je ne bi zdajle budila (ker pol bo baraba spet bolet začela). Lulat? Kaj je to lulat? Razlož mi ta koncept. Ko je enkrat zadost hudo, se pa med pingvinjenjem seveda tolčeš po glavi, ker si pozabil upoštevat, da je pot do skreta naenkrat trikrat daljša (btw ... kdo hudiča je namontiral školjke v naši firmi v višino za prvošolčke? Iz njih je ja treba tud vstat, ne pa se samo počit nanje.)
Dve besedi. Izpadni korak. HATEHATEHATEHATE!

Včeraj prva blok ura squasha. Danes čutim sapice iz onostranstva. Štenge niso dobra ideja, sem se pa vseeno zvlekla v spodnje nadstropje Tomas Sporta na Čopovi, da sem si kupila nove dvoranske teniske. Ako že crkujemo, crkujmo v stilu!

(Squash je mega. Vi sploh ne veste, kolk mam lušten rumen lopar!)

Ovčice moje

2006-09-16T13:36:00.000+02:00

Pravkar sem imela obisk in sem postala lastnica dveh svežih izvodov glasila Prebudite se. A niso Jehovove priče včasih naokrog delile Stražni stolp? Mater sem že stara. Tud tega ne vem, da so se posodobili. Kot običajno sta bila dva, tokrat moška in ker mi je težko zapret vrata nekomu v ksiht, poleg tega sem pa po komunikacijskem monsunu zadnjih dveh tednov zdaj sredi komunikacijske suše, sem se šla debato. Ako temu, da nekomu nekaj razlagaš, on te pa poskuša prepričat z vedno istimi argumenti, ki si mu jih že petkrat prej speljal na majava tla, sploh smem rečt debata. Nisem a priori proti religiji, čeprav nisem verna. Pozabite cerkev, govorim o veri! Mislim, da stvar ima svoje mesto in da se jo da pozitivno ovrednotit brez zapadanja v kregarije tipa bog je, boga ni. Ampak neskončno mi gre na živce, kadar nekomu razlagam svojo teorijo, ki večinoma drži vodo kot nepreluknjan kondom, pa me tip niti ne posluša, ker je zaposlen s tem, da šiba čez svoj mentalni arzenal in razmišlja, katero od vnaprej pripravljenih bomb mi bo podtaknil. Grow up. Nimam tko švoh možganov, da bi se me dalo spodnest z generičnim strelivom.

Pravzaprav ... mi gre to na živce kar naprej in so Jehovci samo poseben primer veliko širšega pojava. Če hočete, da vas bom jemala resno, moram imet občutek, da me poslušate in svojo komunikacijo z mano prilagajate okoliščinam. Torej tistemu, kar vam povem. Noben problem ni, če komurkoli zmanjka intelektualnega štrika in naenkrat naredijo možgani BLUP?. Nisem intelektualni snob. Pogovarjam se z vsakim, spuščam se na nivo, ki ga razumeva oba, včasih (sploh ne tako redko) sem pa tudi jaz tista s prekratko pametjo. Nikol ne morem bit pripravljena na vse, lahko pa prosim za nadaljevanje debate kdaj drugič, ko bom uspela zlezt čez svoj možganski BLUP?. Komunikacija je resnično izpolnjujoča samo, kadar sta oboroženi obe strani. Vprašanje je samo, če za tako komunikacijo sploh obstaja interes ...

Que pasa?

2006-09-16T13:33:00.000+02:00

Kva ko bi mi spet mal pisarit začeli ...

Moj blogič je bil zadnja dva tedna Trnuljček, ker je imela njegova princeska na urniku stvari, ki so se ji zdele precej bolj smiselne in so ji za trenutek ležale veliko bližje srcu. Na žalost se je izkazalo, da je življenje včasih podobno veliki računalniški firmi, kjer vsaj pol projektov propade in tako ima tudi moja pumpa okol sebe spet precej frej placa. Enter blogič. Zato pa so stare, nikoli do konca pogašene ljubezni. Da jih lahko izkoristimo, ko ravno nimamo kaj boljšega počet :)

Od zadnjič do danes se mi je dogajalo na polno. Par stvari za povedat, par stvari za zamolčat, par lepih, par grdih.

na psu sem tri tedne po operaciji skoraj na istem mestu našla začetek nečesa novega. Mislim, da je bula številka ena v rekordnem času metastazirala in sproducirala bulo številka dva. Počas jim bo treba začet dajat imena, tko kot tajfunom in hurikanom. Trenutno sem v fazi, ko se poskušam pomirit z dejstvom, da mogoče ne bo še enega leta ali dveh. Mogoče na koncu vseeno to bo, ampak ta trenutek moj zgornji štuk zahteva predelavo misli, da tega ne bo. Ergo ... jeba. Pes zdajle mirno smrči na postli poleg mene in si verjetno misli, da life is good. Upam vsaj.
nova služba je še vedno v svojem napornem obdobju. Prebrat moram triljon špehov dokumentacije in tisti tip, od katerega moram pobrat določeno znanje, preden zamenja službo, se je izkazal za ne preveč nadarjenega predavatelja. Po drugi strani je pa skupina fajn, noben problem se ni blo vklopit v čvek, nimam občutka, da sem prepuščena sama sebi in zarad tega sem kljub svoji vsakodnevni psihični povaljanosti in zmečkanosti kar optimistična. Domotožje za starim cimrom me je že minilo. Nimam sploh nobenega časa o tem razmišljat, tko da sem pomojem ozdravljena :)
dvignila sem rit in se spravila na squash. Ker sem perfekcionist in picajzlar (kadar meni paše), sem si našla vaditelja, da me nauči osnov, še preden uspem sama kaj hudo zabrljat in bi me blo treba od kakšnih čudnih navad odvadit. V četrtek sem imela prvo uro, že tri dni prej sem se pa pripravljala na to, da bom še tri dni potem invalidna. Yeah right. Prva squash ura - kako se drži lopar :) Polomljena bi bla lahko samo od tega, če bi se mi svet samodejno spodmaknil izpod nog in bi kresnila na zobe. Sem pa zdaj tolk bolj zaskrbljena zarad naslednje blok ure čist po načelu, da strah raste premosorazmerno s časom. Kolk jaz v torek ne bom mogla hodit ... Bom poročala. Pa slikco moje fenomenalno fotogenične opreme bom tud enkrat prilimala. Ko mi končno uspe kupit presnete copate.

Baj ze vej - počasi si začenjam iskat koga, ki bi hotel čez kakšna dva meseca začet z mano enkrat do dvakrat na teden špilat squash. Lokacija verjetno Ljubljana z bližnjo okolico. Zaželjeno je osnovno znanje squasha, ogromno potrpljenja, zanesljivost (da ne bo en teden ja, pol pa tri leta ne) in fleksibilnost pri planiranju terminov (ker se mi obetajo službene poti na večje razdalje). Dodatne pogoje si bom zmišljevala sproti :) Prijave na moj mejl. Tistemu enemu, ki bo verjetno spet glasoval za badminton ... tega se bom na podoben način lotila čez par mesecev, pa bom takrat objavila še en mali oglas.

BitterSweet

2006-09-03T20:21:00.000+02:00

Petek je bil pomemben dan.
Moj prvi v novi službi in tisti, ko so prišli izvidi za psa.

Menda je najtežje prvič zamenjat službo. Dvignit rit in rečt jaz mam dost. Upam, da je to res, ker je pri meni to dvigovanje riti trajalo eno manjšo večnost. Ko sem se enkrat odločila, mi je pa šiht (kot običajno) padel z modrega neba, samo roko je bilo treba stegnit in se ga prijet. Pogajanja so šla mimo v šusu, komaj sem vedela, da se vse skupaj dogaja meni, najtežja stvar mi je bila pravzaprav spravit skupaj spremno pismo za CV, kar sem pacala skupaj že po tem, ko sem vedela, da bo novi šiht moj. O kakšnih katastrofalnih mukah pri iskanju službe govorijo drugi, mi še vedno ni jasno. In ja, seveda vem, da je to direktna posledica tega, da sem programer. (Na tem mestu se vsi "lako tebi" osebki smejo spravit z moje grbe. Lahko bi vsakemu, ki ima probleme pri iskanju službe pokazala osle in mu rekla, da si je kriv sam, kaj je pa študiral solopetje (or whatever else), ampak nisem tolk naivna. Torej get off of me. I'm not in the mood.) Samo to hočem povedat, da z mojega brega morje izgleda mirno in bistro.

V petek sem se selila. Pospravila najbolj nujne stvari na stari lokaciji in se ovešena z njimi prestavila na novo lokacijo. Pri vsej enostavnosti pridobivanja novega šihta sem pozabila, kako me psihično zdela odcepitev od ljudi, ki so mi blizu. Tri cimre imam. Sem jih imela. Tiste tri, ki so zdaj moji bivši. Cimri. Tri tipe, ki so bili skupaj z vsemi omarami moje domače okolje. V petek, ko sem zlagala na kup prvo rundo za selitev, so vsi trije buljili vsak v svoj ekran in tista netipična tišina je delovala prav moreče. Po drugi strani je bilo dobro in prav, da so bili lepo tiho, ker bi se drugače jaz začela kisat v svojo papirologijo. Kdo se pa še cmeri, ko menja eno pisalno mizo za drugo? No jaz se tud ne bom! Resnici na ljubo sem bila dve uri kasneje tolk -><- blizu temu, da se na novi lokaciji scmerim v tipkovnico točno zaradi tega. Za hrbtom mi je v telefon blejalo glasno ženšče, pa se mi je milo storilo po preteklosti. Ne verjamem, da bom še kdaj del inventarja take dobre pisarne. Naključje je rabilo pet let, da mu je ratalo zmetat skup nas štiri. In edini minus moje menjave službe je bil, da sem se morala odselit. Ampak ta je bil pa res gigantski.

Nova služba ... ne vem še. Ljudje so prijazni, šef je fajn, dela je ogromno, plača je boljša ... samo trajalo bo kakšen mesec, da me mine domotožje po starem cimru. Do takrat bom pa tiščala glavo v delo.

Sredi tega prvega dneva na novi lokaciji so me klicali z veterinarske klinike zarad izvidov histologije za mojega psa. Sarkom smo ven izrezali. Velikosti manjšega kurjega jajca. Imam eno krasno sposobnost, da me panika zagrabi z zamudo. Kultivirano sem se zahvalila za klic, odložila mobitel in še eno uro furala racionalnost. Pes je star trinajst in pol, kar so spoštljiva leta. Tud če ne bi bil bolan, je vsako leto več čisti bonus. Vitalen je, zobe ima še vse, mal slabše sliši, ampak še vedno laufa in skače naokol, kar pomeni, da je kvaliteta njegovega življenja precej višja, kot pri marsikaterem mlajšem psu. Od operacije si je opomogel hitro, šive na trebuhu sem mu ven vlekla včeraj, počuti se dobro. In potem mi je končno v možgane zlezel ... jebeni rak. Kaj nama je tega treba. In zakaj prav moj cucek? Čist pokvarjeno popoldne sem imela kar naenkrat. Danes sem še vedno sredi tiste preobčutljivosti, ko zarad čisto vsake bule, praske, komarjevega pika in pravzaprav česarkoli, kar najdem na psu in je mogoče tam že tričetrt njegovega življenja, pomislim, da ga bo glihkar do konca požrl tisti njegov rak. Da samo čaka in se mi privoščljivo heheta izza vogala.

Vsake toliko časa sem za spremembo sposobna naredit preskok na drugo stran in začnem razmišljat, kako bedasto je urejeno človeško doživljanje. Moj pes je bil bolan, preden sem vedela, da je bolan. To, da zdaj vem, da ima raka (pa to vem že od lani, ko smo rezali proč z njega nekaj manjšega, prav tako rakavega, ampak drugače rakavega), ne spremeni dejstva, da je bil bolan že prej. In to, da je bolan, ne spremeni dejstva, da psi ne živijo petdeset let in da je moj že pri seniorjih. Prej me ni bolelo, zdaj me pa boli, čeprav se od četrtka do petka na njem ni spremenilo nič. Enak je, samo moje zavedanje je mal posodobljeno. Nič ne bi mogla naredit, da bi bilo drugače. Nič. Določeni deli življenja so sami svoji.

Odločiš se za eno takole majhno kosmatijo na štirih nogah, narediš iz nje svoj mali satelit, veš, da ga boš moral spustit od sebe mnogo prej, preden boš pripravljen, za povrh se ti zdi to še blazno fer, ker boš lahko zanj tam, ko bo odhajal ... potem te pa kljub vsej tej teoriji in kljub vsem globokim spoznanjem to odhajanje tolk besno boli in JAZ PA TEGA NE BI SPLOH!

Hvalabogu za par rok, ki se je ravno na petek odločil, da ima kakšen objem preveč in je izobesil znak PODARIM!

Invincible

2006-08-28T17:59:00.000+02:00

Psi so dveh sort. Eni se za vsako resno al pa manj resno stvar delajo uboge do neba (nes me, nes me, nes me, sej se ti samo zdi, da sem nemška doga), drugi pa mislijo, da so superpsi. Moj spada v drugo kategorijo in upam, da sem se glede tega vsaj mal vrgla po njem. Z razrezanim trebuhom laufat za vsako letečo stvarjo mu ni problem, z razrezanim vratom žvečit brikete takoj, ko je tolk zbujen, da loči brikete od neužitnih stvari, tud ni problem, ker lačni pa res ne smemo bit. Če se reče, da se šivov ne praska, potem se jih zares ne praska, samo za vogalom od bajte se proč od radovednih pogledov meče ob tla in upa, da bo mrežica skupaj z gazo magično izginila. Še tolk bolj zabavno je, če je okol bajte pokošena trava, ki se jo uspešno pobere na mrežico in na hrbtu znosi v bajto, ker potem sostanovalci tako prikupno od besa skačejo pod strop zarad svinjarije :)

Moj štirinožec je v glavnem v redu. Danes je bil prvi dan sam doma in je mrežica še zmeraj cela in gaza na mestu. Gobec pa približno zdajle verjetno v polni skledi makaronov.

V sredo, ko sem čakala, da mi pri veterinarju vrnejo mojega psa minus bulo, mi je šlo ob dveh primerkih pasjeljubcev pošteno na smeh. Iskala sta nekaj za pucanje zob (pasjih jasno) in sta se zapičila v ene zelene žvečilne palčke, ki jih jaz, če bi bila pes, ne bi dvakrat pogledala. Btw ... jaz bi bla zlo izbirčen pes, ker vidim, da se to krasno obnese. Dobiš v svojo skledo izključno Barilla špagete in makarone, v pakelcu zrezkov je vedno eden zate, po pasje piškote ti hodijo v najdražjo pasjo štacuno, ker ješ glih samo tiste, po pasje konzerve ti hodijo v eno čisto drugo pasjo štacuno v čist drugem mestu, ker tud ješ glih samo tiste in vedno, ampak čist vedno, dobiš za polizat tretjino Magnuma, ki na konc ostane na palčki. Pasje življenje my ass. V naslednjem življenju bom moj pes! Enivej ... onadva sta kakšnih deset minut žonglirala s tistimi zelenimi paličicami, da sta se zmenila, kakšne velikosti morajo bit, da jih njun Fido ne bo niti naenkrat požrl, ker so premajhne, niti nosil kam zakopavat, ker so prevelike. Potem sta pa poklicala veterinarja (dohtarja! za pasje bolezni! z diplomo!), ker jima je samo on očitno lahko odgovoril na najbolj pomembno vprašanje.

Kakšnega okusa so tiste palčke :)

Falabogu, da nisem jaz ta študirani veterinar, ker jaz bi bla tolk nesramna, da bi eno palčko na lastne stroške odvila in demonstrativno ugriznila vanjo! Saj razumem, da obstajajo tud ljudje, ki poskusijo vse tisto, kar futrajo svojemu psu, celo enega takega poznam, ampak vseeno se mi zdi, da so v manjšini. Ergo se mi zdi rahlo do zmerno utopično spraševat veterinarja po okusu žvečilnih palčk za cucke. Kot bi spraševal prodajalca avtov, če ima auspuh okus po prekajeni slanini ... pejd ga sam lizat, če te zanima, a ne ...

Ko smo že pri bedastih vprašanjih, ki zaposlujejo človeške možgane - tud jaz nisem dost boljša od onih dveh s palčkami. Danes zjutraj sem gruntala, zakaj konji, ki se pasejo v ogradi, vedno čepijo na kupu na istem mestu. Vedno je do golega shojena ena mala zaplata nekje pri robu in oni vsako jutro stojijo tam, kot pribiti. V stilu beam me up, Scotty. Mal čudni so. Ker krave ... krave pa kot krave. Razsejane po celi ogradi. Mogoče živijo po načelu ignorance is bliss in so dost tupe, da jih ni ničesar strah, konji se pa bojijo premaknit z enega mesta, ker jih je strah svoje sence. Ja, ja ... inteligenca je prekletstvo :)

Zakaj se pravzaprav reče, da beseda ni konj?

Prej - potem

2006-08-23T12:43:00.000+02:00

Iz tega ...

... na tole ...

... približno v eni uri.
Ampak dihamo pa še!

ŽBLJ

2006-08-22T12:52:00.000+02:00

Vsak naslednji dan se začenja bolj povoženo, kot prejšnji. Ah ne, ne psihično povoženo, samo vsako jutro težje vlačim veke narazen in porabim več energije, da narazen tud ostanejo. Ne vem, al naj si prerokujem skorajšnji odhod na drugi svet, al naj začnem hodit spat ob osmih zvečer, ampak tole ne vodi nikamor. Pomojem rabim kakšen nadomestni del.

Danes zjutraj sem se čudila sami sebi, ker sem se enkrat za spremembo spomnila svojih sanj. Totalno povožena, ampak sanjarije pa z berljivimi črkami napisane na belo podlago nezavesti. Potem sem se pa postavila pred špegel in mi je na čelu pisalo, zakaj sem tako povožena. Sanje so resnica postale :) Sredi noči sem se zbudila ker zzzzzzZZZZZZZZZZ STOP! se mi je komar usedel zraven ušesa. Jaz seveda šut po buči in gremo dalje spat. Ampak ne, spet zzzzzzZZZZZZZZZZ STOP!, prej me je pa še ugriznil na stegno in stopalo. Krvolok. Nekaj časa sem opletala z roko okrog glave, nakar sem mu postavila zasedo na čelu. In on spet zzzzzzZZZZZZZZZZ STOP!, jaz pa ŠPLJAC po njem. Je moral bit obilen, ker je zasmrdelo po krvi. Sicer bi mi blo tisti trenutek vseeno tud, če bi si uspela razbit butico in bi zavohala svojo kri brez ovinkov čez komarjeva prebavila, ampak definitivno sem takrat speštala komarja, ker pol ni blo več zzzzzzZZZZZZZZZZ. In ker sem imela zjutraj na čelu dokaz, da ponoči mutiram v likvidatorja ...

In kaj sem ostalega lepega zadnje čase zganjala? Zafrkavala sem se z izbiranjem nove službe, izbrala sem novo službo, valjala sem se po sestankih za novo službo, sprejela sem novo službo, obelodanila sem, da imam novo službo in ta trenutek čakam na dan D za začetek nove službe. Majhen korak za ... eh nič, kar trpite z mano. Razglašam, da je to velik korak! Za vse. Zamenjala sem svojo prvo službo in hočem, da se mi ploska :)

Po vsej tej silni razvlečeni drami, tko ene pol minute po njej, sem se spomnila, da nekak ne bo glih primerno, če grem takoj po dnevu D na dopust in sem po hitrem postopku premaknila že pred pol leta za september planirane dogodke na tukaj in zdaj. Jutri zjutraj peljem svojo štirinožno princeso na izrez precejšnje bule neznanega izvora, ki se ji je naredila na vratu. V bistvu mi ni do tega, da bi razglabljala o tem, kako me je al pa ni strah, se mi pa zdi pomembno povedat tole: ne glede na to, ali gre za vas, vaše otroke, vašega psa, vašo najljubšo podganco al pa vašega personificiranega plišastega medveda, najdite si za tisto, kar vam je pomembno, dohtarja, ki mu zaupate. Po možnosti čimbolj brezpogojno. Ne nekoga, ki vas vzame v ordinacijo, ker ima glih plac. Ne nekoga, ki vas zastraši z avtoriteto. Nekoga, ki ga lahko vprašate vse in kogar beseda ima za vas težo. Nekoga, ki ste mu pripravljeni pustit brskat po sebi, če on pravi, da je to najboljša rešitev, ker mu zaupate kot dohtarju in kot človeku. Poiščite si nekoga takega, ker strahovi niso tolk strašni, če veš, da lahko zaupaš. In če gre kaj narobe veš, da ni šlo narobe, ker bi nekdo kar tako mal eksperimentiral in se igral. Dokler lahko iščete, si ne pustit odvzet te možnosti.

Jutri je torej dan ŽBLJ.

Koruza vsemogočna

2006-08-11T14:02:00.000+02:00

Če ne bi blo koruze, bi blo marsikaj težje. Koruza je zakon. Koruza rulz. Koruza moja edina ljubljena :)

V četrtek sem se nič hudega sluteč peljala iz Ljubljane domov. Na obvoznici - ustavljen promet na vseh treh pasovih, ker se zblojeni turistikusi ne morejo zmenit, kako se bodo razvrstili na izvozu za Gorenjsko. Poleg tega bi pri gužvi, ki jo povzročajo, rabili table za izvoz kakšna dva kilometra prej, tako da jim niti ne zamerim prehudo, da se obnašajo kot trop kur. Še bolj flegmatično me pa dela to, da znam prilezt domov še kje drugje, ne samo via glavna cesta okrašena z zastoji.

Torej sem produžila naprej, okol ovinka v žep in proti Gorenjski po stari cesti. Saj ovinkci so fajn in se pozabi, da je pot ene pol ure daljša. Kmal okol Trzina me je začelo čist na lagano tiščat na minus dva deci. No problem. Bomo zdržal. V Kranju sem šla mimo dveh pump in sem se pred vsako vprašala, če me že dost tišči, da se mi ljubi pregovarjat za ključ od skreta in utemeljevat, da morm it zdele in ne čez dve minuti. Ni me dost tiščal. Do dveh minut potem, ko sem za ritjo pustila zadnjo pumpo. Faak, kolk mene lulaaat!

Do doma še pol ure, ob cesti pa taka privlačna polja s koruzo :)

Seveda, SEVEDA sem zavila s ceste, se ustavila na prvem parkirišču zraven koruzne njive in zlezla med krasne zelene rastlince. Glih prav daleč ni šlo, ker so ble posejane tolk bliz skup, da bi vse polomila, ampak men je blo tisti moment vseen, kdo bo oslepljen od snežne beline moje riti. Minus dva deci je ratal minus tri litre in to zadnje bližnje srečanje s koruzo štejem med moje najboljše odločitve v življenju. Kar nekam preveč sem zarad tega ponosna nase.

Moja najljubša kulturna rastlina je v glavnem zdaj koruza.
Ko šljivi krompir ... (kar pejte vi med krompir lulat :))

Inside out

2006-08-09T22:53:00.000+02:00

Ni ne vem kolk dober dan. Pa sploh nisem imela visokih kriterijev postavljenih, ampak mu je še zmer ratalo pridelat cvek. Sedite gospod dan, nezadostno. V kratkem pričakujemo reprizo in precej boljše rezultate! Ker tole ... je porazno. Pod pričakovanji. Bedno in ne omembe vredno. Utemeljitev sledi.

Noče padat dež

Ja, ja. Čist dobro se spomnim, da sem se par dni nazaj jadala nad tem, da pada dež. Ampak to je blo preden mi je bilo naloženo zalivanje vrta in vsega šavja, s katerim je ovešena bajta. Ako bi bilo po moje, bi imeli doma en plastičen fikus in solato bi kupovali v štacuni. Pa ni po moje, za povrh je pa tisti, ki diktira te stvari, navdušen vrtičkar, ki je ravnokar posadil vse mogoče flance, ki morajo preživet. MORAJO! Umm ... zakaj jih potem pusti v oskrbi nekoga, ki mu uspe crknit tud plastično rožo?

Da bi bla stvar še hujša, je za zalivanje vrta v rabi cela procedura. Natočimo vodo v lambar. Ne točimo je direktno iz pipe, ampak nujno uporabimo šlauf, da nam rata naredit čimmanjšo poplavo. Vzamemo jogurtov lonček. Skupaj z lambarjem in jogurtovim lončkom se v rdečih gumijastih škrpetah spokamo na vrt. Po vseh štirih prepuzamo dotični vrt (med fižolom, pod paradajzom, okol zelja in mimo kumar), ker je nekdo sadil flance, kjer je našel plac. Solata med vrtnicami? *rokca gor* Pri nas to imamo. Solata med kumarami? *mah mah* Pri nas. Solata okol štora od magnolije? *juhuuu* Zdaj vsaj vemo, zakaj je blo absolutno potrebno požagat mojo lepo magnolijo. Nekdo si je na nelegalen način (ko me ni blo doma) pridobil kvadratni meter vrta za svoje solatne flance. Z jogurtovim lončkom si pomagamo pri doziranju vode iz lambarja. Vsaki flanci en lonček. Ako smo nerodni in uspemo tri kaplje polit, je treba kasneje zlit na flanco še dodatne tri kaplje. Ehhh ... matematika je lahk včasih tud jako naporna.

Ko mi rata do konca namočit vrt, se spravim nad okrasno rastlinje na okenskih policah in okol bajte. Tu je v rabi popolnoma drugačna procedura, ki se je za nobeno ceno ne sme zamešat s prejšnjo. Rožice zalivamo z vodo, ki se en dan pari v šprickanglah. Pri tem pazimo, da jih ne utopimo in da ne poplavimo podstavka. Dodatno je treba vsako kanglo spotoma spet napolnit, ker drugač najkasnej naslednji dan sledi katastrofa, ker nimamo več s čim zalivat. To drugo postavko mi uspeva kar redno izpolnjevat, prvi dve pa ... če ste oko sokolovo s špegli kot dno od pirovske krugle in za povrh odlašate z zalivanjem do teme, vam ne ostane drugega, kot da se greste namakanje na slepo. Mislim, da je moj zalivalni entuziazem poplavljal. Nisem ziher. Oči so namreč zraven mižale.

Kot običajno je takoj po današnjem zalivanju vrta začel narahlo padat dež. Ki par ur kasnej še zmer ni nehal. Naj ga kuga bubonska!

Povozila sem nekaj ...

... kar je pred tem znalo skočit v luft, ergo je blo prej živo, pa ni več. Po ulici, kjer je omejitev 40, sem se peljala 30. Počaaaas. Mogoče je bil to problem, ker če bi peljala 200, bi se moja trajektorija ne sekala s trajektorijo neznanega letečega predmeta, ker bi bla jaz prehitra. Oziroma ... who knows. Mogoče NLP razmišlja enako. Je razmišljal. Ko je še lahko razmišljal.

Ko sem se slow motion premikala vzdolž pločnika, sem zaznala samo en fragment nečesa belega ali svetlorjavega, ki je izvedlo samomor direktno pod mojo sprednjo desno gumo. Zvok je bil podoben, kot če nagazite na prazno kompaktno kartonasto škatlo, v vzvratnem ogledalu je blo pa vidno samo še nekaj po luftu letečemu perju podobnega. Par sto metrov naprej sem se ustavila in izvedla inšpekcijo za primer, da bi blo treba od kod kaj dol postrgat, pa se ni videlo ničesar. Ko sem se pol ure kasneje peljala po isti cesti nazaj, ni blo nikjer nobene pešte. Kar se mene tiče, imam lahko še zmer na podvozje prilimano truplo, ker pod avto pa nisem lezla. Sicer sem pa v dobri družbi. Jaguarji imajo na havbi jaguarčka, moja kišta ima pa nekje v podvozju kakšnega sfaširanega papagajčka.

Nekje spotoma mi je sicer skočila v glavo ideja, da bi lahko slikala svoj prvi roadkill, ampak prvič - bleeeh in drugič - me je pred tem obvaroval vsemogočni, ki je moj prvi roadkill vaporiziral. Al se pa z njim zdajle masti kakšen potepuški pes. Slike čistega asfalta s podnapisom "kraj zločina" pa ne mislim objavljat. Kakorkoli že, upam da bo to za dolg prva in edina črtica, ki jo nosi moj pleh.

Častno omembo zaslužita še:

CV sem pacala skup dva dni - ker se je od mojih začetniških cajtov, ki se mi sploh še ne zdijo tolk daleč proč, vse amerikaniziralo in se po novem pišeta dve stvari. CV in spremno pismo. CV je pis of kejk. Spremno pismo - not so much. Kva naložiš, če nočeš izgledat preveč nalagaški, pa nočeš kopirat tistih deset standardnih primerov, ki jih najde gugl? Spoštovani. Let's cut the crap. Jaz hočem službo, vi imate službo. Let your people call my people.

Vedno znova se sprašujem, zakaj se gremo vso to nakladancijo in bluzenje v prijavah za delovno mesto, če se pa točno ve, kaj se hoče. Znam napisat prijavo v verzih. Znam napisat prijavo s samimi tujkami (in bom celo za vsako vedela, kaj pomeni). Znam nabluzit hudiča in pol. Ampak zakaj, če pa iščem delovno mesto programerja? Dodatna cvetka je prišla v obliki zahtevka, da moram prosim lepo poslat dvojnik prošnje v angleščini. No problem. Ampak ZAKAJ? Če je pa vse skup samo blesava formalnost v eni slovenski firmi.
Berem Nabokova - Lolito. In mi pušča v goflji skoz slabši okus. Ne zato, ker bi bla slaba. Sploh ne. Bukla je še kar. Ampak skoz bolj me drži jeza na gospoda glavnega junaka, ker je tak kronan idiot. Ker ne vidi, kar jaz vidim. Ker se čudi, da se mu bo "ljubezen" vsak trenutek sfižila, pa je čist jasno, da nikol ni ljubil realnosti, ampak je ljubil iluzijo. Fantazijo svojih možganov utelešeno v stegencih otroka, ki noče plesat po njegovem velikem načrtu. Hja ... realnost ima eno zoprno lastnost, da se požvižga na vse popolne načrte. In jaz imam eno zoprno slutnjo, da bom še najmanj sto strani obsojena na blodnje tega butca, preden se mu bo izvolilo strgat.

Mal čez polovico sem. Edina stvar do zdaj, ki mi je bila blizu, je bil naslednji stavek: "Naravi očitam samo nekaj - namreč to, da nisem mogel, naj sem si še tako želel, obrniti svoje Lolite narobe in pritisniti pohlepnih ustnic na malo maternico, k neznanemu srcu, k biserovinastim jetrom, h kaviarju pljuč in na par preljubkih ledvic!" Ta občutek, ko znotraj ni dovolj blizu, poznam. Velike ljubezni dajo velike, nore, neopisljive emocije. Ampak vse ostalo iz bukle mi je pa popolnoma tuje, od seksualne obsedenosti z mladostjo dalje. Nisem ziher, da me sploh še zanima, kako se stvar konča.

Dnevu v glavnem prisojam popravca. Pa hočem mojo mamico nazaaaaaj! Ker nočem več zalivat njenih rož!

En link

2006-08-09T13:36:00.000+02:00

Tole -> klik
Fenomenalno.

Edit: klinc pa selitve blogov ... naj jih koklja brcne. Link še enkrat -> klik

122/78 (ko sam živčan!)

2006-08-07T20:08:00.000+02:00

Pomojem me bo konc. Dokler je blo 35 stopinj, sem imela rit parkirano v službi pod klimo, tja sem se primajala ob sedmih zjutraj, od tam sem šla ob sedmih zvečer in hudega mi ni blo pod milim nebom nič. Tud dvanajsturno čemenje na šihtu ni blo nič hudega, ker a) tralala, mi imamo pa klimo, ker b) tralala, vsi so na dopustu in ker c) tralala, lahk na šihtu te dni počnem skor kar se mi zljubi.

In potem se je začel monsun. Ne vem, če se vsemogočni tega zaveda, ampak jaz imam na najboljši dan normalen pritisk, na take uscane, zamočene in sive dneve, kot so na sporedu zadnje čase, se imam pa zarad nenadnega padca pritiska, ko mi kri iz podplatov ne uspe prilezt niti do kolen, problem že zjutraj pobrat s postelje. Ok, priznam, da je to tud priročen izgovor. Namreč dokler nisem imela pojma o delovanju človeškega telesa in se nisem znala branit na inteligenten način, so me vsi domači hiperaktivci grdo gledali, ker ne samo, da nimam enake barve oči, kot oni, ampak sem za povrh še lenoba. Zdaj, ko je dokazano, da imam nizek pritisk, sem pa fenomen in mi je moja lenoba (ki je definitivno iz rodu lenob, make no mistake about it), na pol odpuščena že vnaprej. Ostalo polovico pa pometemo pod preprogo na račun tega, da imamo v življenju popolnoma različne vrednote :)

Kakorkoli že, te dni sem mrtvo. Glava me boli, vsakič ko vstanem, se mi začne vrtet, kapaciteta mojih možganov nese približno pet sekund naprej, spim po dvanajst ur, brez da bi se vmes zbudila, pa nič se mi ne da počet (lenoba? I think not! Mam nizek pritisk, a veste ... pa bioritem (že spet) v riti :)). Pravzaprav mi za vse skupaj rahlo odzad dol binglja, ker bo že enkrat boljš, ko bo boljš, edino ena stvar se mi zdi zaskrbljujoča. Moj The Cunning Plan šepa na motivacijsko nogo. Idejno se sicer krasno razvija, v praksi ima pa trenutno slabe dneve.

Včeraj sem se nad vsem skup mal zamislila in mi nekak ni jasno, zakaj hudiča vedno po treh tednih začnem zategovat ročno. Če migam, se boljš počutim, lažje živim, boljš izgledam, manj žvečim zanič stvari, več samozavesti imam, zdi se mi, da sem nevemkaj naredila ... pa mi je še vedno težko tisto eno piškavo uro na dan porabit za miganje. Tisti, ki imate od vekomaj vase vgrajeno željo po miganju, zares pojma nimate, kako ogromno darilo vam je bilo dano. Zastonj. Univerzalno sredstvo za čiščenje psihe ste dobili v neskončnih količinah. ZASTONJ! Malokrat sem komu fovš ... no vam sem pa fovš. Tko. Enivej - včer me je po vsem razmišljanju prijel tak bes, da sem zalimala rit za eno uro na bicikel in sem vozila klanec, kolikor mi je zneslo. Pri normalnih temperaturah sem švicala v potokih, ko sem se pa končno rešila bicikla, sem pa naredila še tri serije sklec. Za kazen. Na žalost kazen pri meni običajno ni vzgojna in me danes kljub kolegu muskelfibru v rokicah in ramah ne vleče nikamor, sploh pa ne na en lušten regeneracijski sprehodek. Me boli glava. Nizek pritisk ... you know.

Če odštejem izvedbeni konec (sux big time), se pa The Cunning Plan prav simpatično debeli. Prejšnji teden sem našla svojo fensi nikol rabljeno kolebnico. Mislim ... našla je mogoče mal napačen izraz, ker mi dotična kolebnica že tri leta kaže osle direkt v ksiht viseča z enega in istega ključa od omare. Počila mi je na glavo, ko sem šarila po omari in sva si tako po dolgem času spet padli v objem. Ergo bom ubrala boksarsko linijo in se bom naučila hopsat s kolebnico. Poleg tega sem uvedla še prej omenjene sklece, trebušnjake in izpadni korak. Ako vam zaupam, da so mi od vsega tega najljubši trebušnjaki (taki ta zajebani prosti z nogami v luftu), potem vam bo približno jasno, kakšna kazen božja sta zame ostali dve stvari. Samo laufa se pa ravno zarad teh stvari velik boljš.

Teoretik sem vsekakor dober. Za izvedbo vse te teorije bi blo pa najbrž fajn kakšnega cigota dobit, da bi to naredil namest mene. Bi blo prej kaj konkretnega od vsega skup.

Zdaj grem pa pogledat, če je ostal kje še kakšen muffin. Dons so bli čokoladni. Menda so fajn za nizek pritisk :)

Death! Death to them all!

2006-08-04T08:54:00.000+02:00

Najboljši način pošiljanja lubenice na oni svet je menda z ritjo v morju. Po načelu naj se cedi kamor se hoče. Logično nadaljevanje te best of lestvice bi bila v primeru manjkajočega morja banja z vodo. Ampak logika se na tem mestu popolnoma izneveri. Banja sucks all the fun out of lubenica :)

Absolutno najboljši način uničevanja lubenice za potrebe polnjenja želodca, kadar vam manjka morje, je z žlico. Potrebujete pol primerno ohlajene lubenice in eno navadno žlico. Lubenico postavite na stabilno površino (da ne bo treba slučajno laufat za njo po hribu navzdol, čeprav je samo polovična), po želji se ji svečano priklonite, zatulite BANZAI in se z žlico spravite nadnjo. Pljuvanje pešk ven ni dovoljeno, ker what a sissy you are! in ker the lubenica experience ni popoln, dokler se naslednji dan ne morete čuditi temu, od kod zlezejo peške nazaj na svetlo. Prav tako je obvezno pojest vse, kar je vsaj malo rdeče. Futra proč pa že ne bomo metal!

Sumim, da je visok faktor zadovoljitve pri tovrstni dejavnosti pripisati temu, da končno lahko brez slabe vesti nekomu z žlico nekaj skopljem ven. Plus - moje navdušenje je vsaj v sledovih plod dvojinskega masakra lubenične polovice, kar samo potrjuje teorijo, da potovanje v neznano ni tolk fenomenalno zaradi neznanega, kot je fenomenalno zarad znanega, ki te vzame s sabo.

Go, destroy!
BWAHAHAHA.

ps. Slik ni. Ob dveh zjutraj fotič spi!

Kroki

2006-07-31T21:07:00.000+02:00

Kot kakšna žoga sem. Najprej sem šla visoko, zato, da sem potem lahko dolgo padala in globoko padla. Potem sem se odbila od tal in zlezla precej manj visoko, daleč od evforije. In spet padanje. Manj globoko, ampak vseeno - navzdol. Zdajle padam. Manj intenzivno in manj boleče kot prej, ni pa vse skupaj nič manj nadležno. Slab dan je slab dan, potem pa ni tako zelo pomembno, ali je malo slab ali je katastrofalen. Ravno tako, kot prejšnjič, se sprašujem, kdaj bo mimo. Kdaj se ne bom več zbujala z mislijo nanj in ne bom več mlela, kaj je bilo in kaj mogoče kdaj še bo. Čakam na ravnotežje. Na mir. Na indiferenco

Šla laufat. Skoraj celo pot sem se pogovarjala z njim. Z zrakom, ampak v moji glavi je bil on. Koliko teh "ko se spet vidiva" pogovorov imam že za sabo? Nešteto jih je. Nešteto pogojev sem se že spomnila in še večkrat sem mu čisto enostavno odpustila. Tolikokrat sem si že nafantazirala tisti kako bo vnaprej, kako se bo vse porihtalo, da si sem in tja kar verjamem. No ja ... vsaj pomiri me malo, to optimistično napletanje in izkrivljanje dejstev. Konec koncev je to cilj. Da me nehajo matrat težke stvari zdaj, ta trenutek. Da me takoj spusti depresija. Jutri je itak nov dan, ko se vse spet začne in je treba iskat nove rešitve. Za sproti. Za trenutke. Živimo v trenutkih, po njih se premikamo dalje, rešujemo probleme zdaj, ta moment. Prihodnost ... je duh, je fantom, je iluzija. Ki bo ali ne bo. Gradove v oblakih je smiselno zidat samo, če nam je to v veselje. Kadar nam wasted time ni wasted, because we enjoy wasting it. Vse ostalo ... je brezveze. In se slej ko prej zreducira na tu in zdaj. Tu in zdaj živim. Oziroma. Se trudim. Živet.

Hey, Whitey

2006-07-30T14:36:00.000+02:00

Tole je moj današnji dosežek.

V petek sem se šetala okrog prijaznih ljudi, oziroma če povem po pravici, sem se povabila na basanje z mafinčki. Čist me je navdušilo dejstvo, da so bli dotični mafini skor dietna prehrana (ja ok ... sem rekla SKOR!), pa so bli kljub temu zlo dobri. Zato me niti ni presenetilo, da sta se na mojem štacunskem spisku v soboto pojavili dve neobičajni postavki - pleh za mafine in papirčki za mafine. Očitno se je moj alter ego (ki si bo, če se ne bo začel spet kmal normalno obnašat, prislužil ime Jackie) odločil po enem letu prvič sprobat novo pečico (ki že zdavnaj ni več nova).

Sporočam vesoljnemu svetu, da sem končno našla svoje slaščičarsko poslanstvo. Merjenje in skupaj pacanje vseh sestavin v nagravžno brozgo mi je pisano na kožo. Poleg tega mi je jako všeč zlaganje papirčkov na pleh. Mogoče bi to celo izpostavila kot najlepši vtis :) Edino, kar me še baše, je ugotavljanje, kdaj točno se splača raztovorit mafine iz pečice, kar pomojem zahteva večletne izkušnje in še dodaten konec talenta. Po triindvajsetih minutah so moji mafini izgledali, kot da jim manjka mal sonca. Ampak so bili kljub temu pečeni in užitni, zato sem jih uvrstila v arijsko raso in ugasnila pečico. Še zmer imam rajš blede, kot zažgane.

Aja ... nočte vedet, kaj se zgodi, če presežek mase, ki je je točno za en papirček, daste v pečico kar tko. V papirčku. Približno isto je, kot bi šli plavat v papirnatih gatah. In ne, tisto ni bla moja ideja :)

I bleed for you

2006-07-26T20:55:00.000+02:00

Zdi se mi, da zadnje leto prinašam noter humanitarne akcije za pol življenja nazaj. Za velik del tega je kriv moj službeni cimer, ki ima občasno napade dobrodelnosti in altruizma. To sicer poskuša skrivat za izmišljenimi pritlehnimi razlogi, ampak tem njegovim umotvorom ne verjame noben več. In ker moram jaz bit zraven pri vsaki taki pasji procesiji (ni šans, da bi mu privoščila, da v očeh sveta izgleda boljši kot jaz!), skupaj z njim pridno zbiram plus točke, ki sicer ne primejo v Mercatorju, Sparu in Tušu, se pa močno zanašam na to, da me bodo enkrat pripeljale tja, kjer se cedita med in mleko. Saj se sliš to dost na glas tam zgoraj, A NE? :)

Na centru za tipizacijo tkiv naju na žalost nočejo desetkrat vpisat v register darovalcev kostnega mozga, pa so gospod včeraj privlekli na repu v cimer idejo, da bi šli mi vsi mal kolektivno kri puščat. Žal imava okol sebe same sisije, ki vsi po vrsti naenkrat niso imeli časa / primerne kvalitete krvi / dveh uporabnih nog za premikanje premočrtno naprej / vstavi po želji, kakšen se je pa mogoče tud začasno vpisal pod rubriko imam aids. Pa sva šla sama, pred vrati firme sva pa zadnji moment uspela zvlečt s sabo še eno kolegico, da smo bli skupaj vse dobre stvari.

Zavod za transfuzijo je bil lepo prazen in primerno ohlajen. Najprej smo morali na ves glas v sprejemni pisarni čez šipo odrecitirat svoje osebne podatke. Teti za šipo se je kljub večkratnemu ponavljanju, črkovanju in predložitvi osebne izkaznice in poslovne vizitke, uspelo vsaj dvakrat zmotit, tako da je moj list, s katerim sem se morala kasneje identificirat, izgledal bolj jadno. Ampak po tretjem poskusu črkovanja in razlaganja se nekak nisem več sekirala. Potem so nas nagnali v prvo ambulanto, kjer so nas špiknili v prst, da so nam izmerili hemoglobin (139), ugotovili krvno skupino (dolgočasen A) in z eno hecno napihljivo napravo izmerili še pritisk (122/78). Nakar so me nagnali do dohtarce, ki me je razglasila za normalno in sposobno. KONČNO! Nekdo, ki vidi moje resnične kvalitete. Aleluja! NORMALNA SEM! Dohtarca me je potem nagnala v kuhinjo na sok in od tam direkt med igle.

Zavod za transfuzijo mi je zlo všeč. Sok ti dajo še preden sploh kaj vzamejo.

Preden so me oželi za moje štir deci krvi, je blo treba zlezt v hecne bele oblekce, ki se zavežejo zadaj in ki posebej lepo pristojijo moškim v kratkih hlačah. Kot da so jih nagnali iz kakšne umobolnice. Glava, bela oblekca in spodaj - kosmate nogce :) Fenomenalno. Po krajšem čakanju in pokanju neokusnih vicev, smo počas vsi trije prišli na vrsto. Mene je sestra samo pogledala, pa sem že vedela, da sem zapravila svojo prekrasno diagnozo normalnosti. Žile - gone with the wind. Nema. Neobstoječe. Potem se je usmilila mojega prosečega izraza na obrazu in je še rekla, da imam srečo, ker da njihov dohtar zna lepo pičit. Jaz pa oooo fajn, potem se bom pa kar večkrat pustila. Pičit :) In tako smo se rešili sestre, ker se do konca odvzema ni mogla nehat smejat, kadarkol me je pogledala.

Dohtar je res znal fenomenalno pičit, bolelo ni nič, samo kaj, ko kljub prizadevnemu mesarjenju moje leve roke ni hotelo nič ven pritečt. Potem je začel švicat in sem mu ponudila, da se premakneva na drugo roko. Ker - BOOOGI ... ura devet zjutraj, on pa že uničen od ene brezžilne pojave. In je pičil še enkrat. Brezbolečinsko. Igla pa taka kot kol. In je zadel. Smo natankali štir deci, smo zavezali obe roki, smo se naglas pritožili, ker nimajo modrih samolepilnih povojev tko kot prejšnjič, ko sem bla tam, ampak samo take v kožni barvi (takih pa še modrcev nočem nosit) in smo šli v čakalnico strašit vrsto, ki se je nabrala medtem, ko smo kopali za žilami. Samo da sem se tam prikazala, so začel spraševat, kva je z mano, da imam dva povoja. Sem rekla, da je to zarad ravnotežja, ker me samo z enim preveč na eno stran vleče. Tačas je šla sestra, ki se je končno nehala krohotat nad mano, v skladišče iskat moder povoj. Sicer ga ni našla, mi je pa prišlepala nazaj en nov novcat kolut tistega kožne barve kar tko za s sabo.

Zavod za transfuzijo mi je zlo všeč. Posebnim osebam, kot sem jaz, talajo goodie bags.

Pol je bla še malica, sendviči so tam zakon, sok in kava tud, francoski rogljički pa sploh. Pa repete dobiš, če izgledaš jadan. Sploh če imaš na obeh rokah povoj. Za naslednjič si moram zapomnit, da moram pridt v kratkih hlačah in zahtevat poskus iskanja žil na levi in desni nogi še preden spustim dohtarja do svoje desne roke. Trikratni repete v jedilnici ni kar tko za odmet. Pol smo šli pa nazaj na šiht. Strašit sodelavce z modricami, podplutbami, enormnimi količinami povojev in zaigranim trpljenjem. V resnic ... ne boli pa nič.

Pod črto: imam zdaj plav prst, razmesarjeno levo rokco, ki ni hotela sodelovat, razmesarjeno desno rokco, ki je blagovolila izcedit ven tiste dva krat dva deci krvi, nov zapakiran samolepilen elastičen povoj, ki ni plave barve, žogo konkretne velikosti, narejeno iz ogromnih količin samolepilnega povoja, ki je bil predhodno zalepljen okol mojih rok in permanentno uničen sloves na Zavodu za transfuzijo.

All in all ... a very good day!

I see shrunk brain

2006-07-25T22:24:00.000+02:00

Dogaja se ... nič. Oziroma nič za na blog. Yay cenzura! :)

Nočem povedat,

da sem se občasno valjala v samopomilovanju, ker ME NOBEN (ja, ja, ok - točno določen noben) NE MARA SPLOH (pa kisala sem se tud, sam tega niste od mene slišal)
da sem vikend v športnem smislu prelenuharila, pa me zarad tega niti pošteno vest ne daje
da sem se (končno) odločila, kam grem po novem v službo
da se ne bom važila, ker to ni lepo, ampak sem zis klouz temu, da popucam svoj mejlboks, kar je dosežek našega štetja (sam vi trije, ki se me sem pa tja spomnete, ne me zdaj takoj spet zasut ... ker drugač bom zahtevala večjo lopato :) počakte do jutr, a prav?)
da moj The Cunning Plan dobiva mlade (ok, to mogoče bom povedala. Kdaj drugič.)

Po novem sem kot kakšna stara mama, ki ne vstane iz postle, dokler ne preštudira dnevnega horoskopa in ugotovi, če se sploh splača vstajat. Jah, kaj morem - ko vse drugo odpove, se začnemo zanašat na bajanje in šloganje. Ker sem ziheraš, namesto enega seciram kar dva horoskopa naenkrat. Če hočem znanstveno obdelat to tematiko, moram imet dost velik vzorec, čeprav vse kaže na to, da pri horoskopih večji vzorec vodi k večji zmedi.

Po zadnji študiji, ki zajema obdobje zadnjega tedna in populacijo velikosti dva, so ugotovitve naslednje: horoskop nedvomno drži. Hudič je v tem, da običajno tisto, kar se zgodi v torek, ugane v četrtek, petek ali soboto. Naslednji četrtek, petek ali soboto! Do takrat se pa tudi že meni razkadi megla v zgornjem štuku in mi nekak rata torkovo dogajanje "uganit" na lastno pest. Včeraj sem začela sumit, da so me pogruntali in me po novem poskušajo spravit na krivo sled s prekomerno uporabo tujk. Ampak se ne dam. Sem vzela stvar kot learning experience in je moj besednjak bogatejši za besedo fingirati (btw ... če gre vaša začetna asociacija v isto smer, kot je šla moja, bi vas rada opozorila, da vas bo slovar tujk čist razočaral. Life sucks. And not in a good way).

Razen s horoskopi imam precej dela tudi s študijo osebkov v kletkah na štirih kolesih. Mislim, da se tokratni vročinski val bolj očitno kot na cesti ne more manifestirat nikjer. Lobotomiranci za volani so v zadnjih dneh na površinah, namenjenih premikanju (v eno smer), uspeli izvest naslednje cirkuške umetnije:

ustavljanje in motoviljenje na začetku vključevalnega pasu na glavno cesto - slash - izvoza za pumpo. Počepnuo kot kokoš. Brez štirih žmig. Mogoče ga je scat, ampak dvomim, da se iz avta to sme počet tako, kot to delajo biciklisti na Tour de France. Nisem imela časa raziskovat, ker sem bla sred vključevanja v promet, drugač bi šla zagotovo preverit, če ima vse pritikline enake fižolčkaste velikosti, kot so veliki njegovi možgani.
ustavljanje na koncu vključevalnega pasu na avtocesti, ker je tam podobna debela bela črta, kot v križišču in je treba USTAVIT in v nizkem štartu počakat na prazen vozni pas. Babnica ni opazila, da se vključevalni pas brez omembe vrednega prehoda (a la polmetrski robnik) nadaljuje v odstavni pas. Al pa ji je bila njena koreta predobra za na odstavca. V glavnem - ta osebek predlagam za nobelovo za mir. Če bi vsi tko vozili, ne bi blo nesreč. Ker noben ne bi bil več živ.
vožnja 35 po lokalni cesti Naklo - globje gorenjske rovte. Ta je bil Romun. Menda je imel probleme s šaltanjem možganov s konjske vprege na Dacio Logan. V edinem ovinku "skoraj tristošestdeset" je zmanjšal na deset, da ga slučajno ne bi ven vrglo. Sem čakala, da se bo ustavil, dal v rikverc, mal popravil pozicijo avta na cesti in potem suvereno zvozil blago krivuljo ovinka. No pa mi je blo vsaj to prihranjeno.
in paradni primer: nenadno popolno zbremzanje v rumeno (ki se vam je ravnokar prižgala direkt v ksiht), ki vas pusti bedno izgledajočega za dolžino vašega avta PRED črto, za katero bi se morali ustaviti. Torej čepite sred križišča, kot da bi skočili na glavo v bazen in splavali nazaj ven brez kopalk. Avto za vami seveda pusti zunanjo plast gum lepo razpacano po cestišču. Zdaj čakam račun od cestnega podjetja. Reveži se tako trudijo gradit nove ceste, jaz jim pa sproti stare radiram.

Čudno, da sem sploh še pri življenju. Že zdavnaj bi me morala od adrenalinskih doživetij na cesti ruknit kap.